Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (obnova gozdov) .

1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Razvoj mladja na izbranih površinah vetrolomov iz let 2008 in 2017 ter gozdnogojitvene smernice za obnovo
Gal Fidej, Dušan Roženbergar, Matteo Cerioni, Thomas Andrew Nagel, Jurij Diaci, 2021, strokovni članek

Povzetek: V prispevku smo analizirali in primerjali pomlajevanje po vetrolomih v letih 2008 in 2017. Ugotavljamo, da so gostote naravnega mladja med raziskovalnimi objekti in znotraj njih zelo različne in so posledica različnih ekoloških razmer v času ujme in po njej. Začetne gostote tri (vetrolom 2017) oz. štiri leta (vetrolom 2008) po ujmi so znašale približno 2100 do 23.000 osebkov na hektar. Zmes je bila bolj podobna, od klimaksnih vrst sta prevladovali smreka in bukev. Pomembno začetno gonilo sukcesije je precejšnja zastopanost pionirskih in svetloljubnih vrst, kot so iva, jerebika in breza. Avtorji izsledke raziskave dopolnjujemo z gozdnogojitvenimi smernicami za obnovo gozdov. Po ujmi smo pri tehnični sanaciji pozorni, da ne poškodujemo obstoječega pomladka, ki ima velik vlogo pri obnovi. Prevladuje naj naravna obnova gozdov, za umetno se odločamo v zaostrenih ekoloških razmerah, ko pričakujemo malo naravnega mladja ali to ni razvito. Pri umetni obnovi po zgledu iz tujine vnašamo jelko in hrast. Obžetev izvajamo točkovno in ne površinsko po celotni umetno obnovljeni površini, saj z njo odstranjujemo naravno mladje. V sistem obnove je treba vpeljati preverjanje uspešnosti saditve.
Ključne besede: naravno pomlajevanje, naravna obnova, obnova po ujmah, obnova gozdov, vetrolomi, gojenje gozdov, gozdnogojitvene smernice
Objavljeno v DiRROS: 29.10.2021; Ogledov: 825; Prenosov: 283
.pdf Celotno besedilo (301,68 KB)

4.
Slovenski gozdovi in gozdarstvo sta v krizi - kako naprej
Franc Perko, 2021, poljudni članek

Ključne besede: Slovenija, obnova gozdov, trajnostno gospodarjenje, lastniki gozdov, gozdnogospodarski načrti, gozdarstvo, gozdovi
Objavljeno v DiRROS: 26.10.2021; Ogledov: 805; Prenosov: 250
.pdf Celotno besedilo (469,47 KB)

5.
S sistematično obnovo do stabilnih in na ujme odpornih gozdov
Mitja Skudnik, 2018, predgovor, uvodnik, spremna beseda

Ključne besede: pogozdovanje, vetrolom, obnova gozdov, lovski informacijski sistemi, upravljanje z divjadjo, medonosne drevesne vrste
Objavljeno v DiRROS: 10.11.2018; Ogledov: 2815; Prenosov: 742
.pdf Celotno besedilo (42,85 KB)

6.
Veliki rastlinojedi parkljarji, obnova, struktura in funkcije gozdov v Sloveniji
Dušan Roženbergar, Thomas Andrew Nagel, Gal Fidej, Jurij Diaci, 2017, pregledni znanstveni članek

Povzetek: V prispevku prikazujemo, kakšni so vplivi velikih rastlinojedih parkljarjev na obnovo, s tem pa na drevesno sestavo, strukturo, kakovost in odpornost slovenskih gozdov. V uvodnem delu, na podlagi izsledkov tujih in domačih raziskav, predstavljamo nekaj temeljnih značilnosti razmerja med velikimi rastlinojedimi parkljarji (VRP) in gozdnim ekosistemom. Prikazujemo, kako na ta odnos lahko vplivamo z gozdnogojitvenimi ukrepi in na podlagi izsledkov novejših raziskav na tem področju navajamo oceno trenutnega stanja v slovenskih gozdovih. Na splošno se razmere v osrednjih območjih VRP glede na prejšnja desetletja izboljšujejo, vendar v nekaterih predelih Slovenije gostote velikih rastlinojedih parkljarjev ne omogočajo trajnostne obnove vseh domačih vrst, še posebno jelke in hrasta. To otežuje prilagajanje gozdov na podnebne spremembe, kar je še posebno izrazito na površinah, ki so jih prizadele naravne ujme. Na koncu prispevka predstavljamo predlog poskusnega usklajenega ukrepanja upravljavcev divjadi, lastnikov gozdov in gojiteljev, kar bi lahko prispevalo k večjemu razumevanju odnosa med velikimi rastlinojedimi parkljarji in gozdnimi sestoji ter boljšemu upravljanju gozdov v prihodnosti.
Ključne besede: naravno pomlajevanje, otežena obnova gozdov, gojenje gozdov, objedanje, nazadovanje jelke, jelka
Objavljeno v DiRROS: 28.10.2017; Ogledov: 3296; Prenosov: 723
.pdf Celotno besedilo (246,31 KB)

7.
Problemi naravnega obnavljanja antropogenih altimontanskih smrekovij na Pohorju
Dušan Robič, 1985, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: Slovenija, Pohorje, naravna obnova gozdov, smrekovi gozdovi, gozdni ekosistemi
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4086; Prenosov: 1822
.pdf Celotno besedilo (470,00 KB)

8.
Ekologija naravne obnove v subpanonskem bukovju
Mitja Cimperšek, 1988, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: bukev, javor, gozdna vegetacija, zgodovina gozdov, pomlajevanje gozdov, škoda po divjadi, obnova vrzeli
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3954; Prenosov: 1778
.pdf Celotno besedilo (4,09 MB)

9.
Poškodbe mlajših smrekovih monokultur po divjadi na Pohorju ter izdelava metodologije za obnovo prizadetih sestojev
Lojze Čampa, 1986, elaborat, predštudija, študija

Ključne besede: smrekovi gozdovi, monokulture, varstvo gozdov, divjad, obnova sestojev
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2412; Prenosov: 640
.pdf Celotno besedilo (22,62 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.67 sek.
Na vrh