31. |
32. Napredki v primarni predelavi lesa listavcevPeter Prislan, 2022, strokovni članek Ključne besede: gozdarstvo, gozdovi, predelava lesa, listavci, topol, razžagovanje, žagarstvo, avtomatiziran proizvodni sistem Objavljeno v DiRROS: 22.02.2022; Ogledov: 1042; Prenosov: 487 Celotno besedilo (3,07 MB) |
33. Stanje žagarske panoge v Sloveniji v letu 2019Špela Ščap, Nike Krajnc, Peter Prislan, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Z raziskavo, opravljeno v letu 2020, smo želeli ugotoviti stanje žagarske panoge v Sloveniji v letu 2019 (t.j. ocena števila obratov, ocena razžagane količine lesa, uporaba ostankov in vpliv pandemije covid-19 na poslovanje). Pred izvedbo raziskave smo iz različnih podatkovnih baz zbrali seznam 1.128 poslovnih subjektov, ki imajo kot C16 (Obdelava in predelava lesa) registrirano primarno ali sekundarno dejavnost. Izpolnjene vprašalnike nam je posredovalo 588 podjetij, od katerih se jih 328 ukvarja z razžagovanjem hlodovine. V letu 2019 je skupna evidentirana količina razžagane hlodovine znašala 1,71 milijona m3, od tega so z 84 % prevladovali iglavci. Žagarski obrati, ki so sodelovali v anketi, so v letu 2019 proizvedli 633.894 m3 žaganega lesa. Proizvodnja žagovine in lesnega prahu je znašala 237.389 ton, kosovnih ostankov pa 252.655 m3. Epidemija nalezljive bolezni covid-19 in ukrepi za njeno zajezitev so v obdobju od marca do maja 2020 (prvi val) vplivali na poslovanje podjetij v primarni lesnopredelovalni industriji; 63 % sodelujočih podjetij v tem sklopu vprašanj je občutilo posledice epidemije. Ključne besede: žagarstvo, žagan les, žagarski obrat, predelava okroglega lesa, iglavci, listavci Objavljeno v DiRROS: 18.12.2021; Ogledov: 1468; Prenosov: 435 Celotno besedilo (416,31 KB) |
34. |
35. Meritve gostote lesa v slovenskih gozdovihLuka Krajnc, Polona Hafner, Andreja Vedenik, Jožica Gričar, Primož Simončič, 2020, strokovni članek Povzetek: V prispevku je predstavljen primer raziskave o variabilnosti kakovosti lesa različnih drevesnih vrst v slovenskih gozdovih. Meritve gostote, ki je eden glavnih pokazateljev kakovosti lesa, bodo služile za izdelavo podatkovne baze za oceno prostorske variabilnosti kakovosti lesa v Sloveniji. Zanesljivih in objektivnih podatkov o kakovosti lesa v naših gozdovih je relativno malo. Takšne baze so na ravni Slovenije izjemno pomembne, saj omogočajo vpogled v kakovost lesa, ki bo v prihodnje na voljo kot surovina na trgu za domačo lesno industrijo. Podobne baze bodo pomembne za izračun količine vezanega ogljika v nadzemni in podzemni biomasi za Slovenijo, hkrati pa bodo zbrani podatki služili tudi kot izhodišče za nadaljnje analize kakovosti lesa, zlasti mehanske lastnosti, ki so ključne pri uporabi lesa za konstrukcijske namene. Lastnosti in razpoložljivost lesa ekonomsko pomembnih drevesnih vrst so osnova za razvoj gozdno-lesne verige glede novih tehnologij, razvoja novih biomaterialov in potenciala rabe lesa različnih kakovosti z optimalnimi izkoristki. Ključne besede: rezistograf, gostota lesa, kakovost lesa, listavci, iglavci Objavljeno v DiRROS: 09.08.2020; Ogledov: 2272; Prenosov: 636 Celotno besedilo (235,34 KB) |
36. Polna izmera gozda v upravljanju Gozdarskega inštituta Slovenije na RožnikuGal Kušar, Anže Martin Pintar, 2019, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: popis, lesna zaloga, število dreves, sušice, listavci, iglavci Objavljeno v DiRROS: 10.10.2019; Ogledov: 2508; Prenosov: 772 Celotno besedilo (520,49 KB) |
37. |
38. Bukovina - povezave med kakovostjo dreves, hlodovine in žaganega lesaJurij Marenče, Dominika Gornik Bučar, Bogdan Šega, 2016, izvirni znanstveni članek Povzetek: V raziskavi smo preučevali količinsko-kakovostni izkoristek bukovine od stoječega drevesa do žaganega lesa. Zanimala nas je ocena kakovosti posameznih dreves in njen vpliv na kakovostne razrede proizvodov iz tega lesa. Pri razvrščanju stoječih dreves smo upoštevali aktualno 5-stopenjsko lestvico ocenjevanja kakovosti Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS). Pri ocenjevanju gozdnih sortimentov smo uporabljali standard SIST EN 1316-1:2013, pri ocenjevanju žaganega lesa pa pravila Evropskega združenja žagarske industrije (EOS). Na vzorcu ocenjenih in nato posekanih dreves smo ugotavljali povezave med kakovostjo dreves, iz njih izdelanih sortimentov okroglega lesa in kakovostjo končnih žagarskih izdelkov. V vzorec so bila enakovredno zajeta drevesa vseh petih kakovostnih stopenj. Pri izdelavi gozdnih sortimentov smo dobili največ hlodov B-kakovosti (51 %) in največ žaganega lesa EOS-C-kakovosti (52 %). Iz bukovih dreves odlične kakovosti smo dobili 35 % najkakovostnejših sortimentov in iz teh sortimentov 8 % najkakovostnejšega žaganega lesa. Odločilni kriterij razvrščanja po kakovosti so pri sortimentih okroglega lesa slepice in pri žaganem lesu mrtve in trhle grče. Ključne besede: listavci, bukev, kakovost, napake lesa, žagan les Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 5421; Prenosov: 2769 Celotno besedilo (1,74 MB) |
39. Poplavni, močvirni in obrežni gozdovi v Sloveniji : gozdovi vrb, jelš, dolgopecljatega bresta, velikega in ozkolistnega jesena, doba in rdečega bora ob rekah in potokihIgor Dakskobler, Lado Kutnar, Urban Šilc, 2013, strokovna monografija Ključne besede: poplavni gozd, močvirni gozdovi, obrežni gozdovi, listavci, iglavci Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4421; Prenosov: 1417 Povezava na celotno besedilo Gradivo ima več datotek! Več... |
40. |