1. Poročilo o preskusu št.: LVG 2018-262 : opis vzorca: Carpinus betulus, les, lubje, sekanci, št. enot 3 : namen testiranja: sum na: Xylosandrus crassiusculusAndreja Kavčič, 2018 Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, Xylosandrus crassiusculus, azijski ambrozijski podlubnik, Podgorica pri Šmarju, gaber, Carpinus betulus, les, žuželke
DiRROS - Objavljeno: 21.11.2018; Ogledov: 1833; Prenosov: 124 |
2. |
3. Poročilo o preskusu št.: LVG 2019-013 : opis vzorca: Acer pseudoplatanus, les, lubje, sekanci, št. enot 6 : namen testiranja: sum na: Zeuzera pyrinaAndreja Kavčič, 2019 Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, Zavod za gozdove Slovenije, gorski javor, Acer pseudoplatanus, les, modro sitce, Zeuzera pyrina
DiRROS - Objavljeno: 12.04.2019; Ogledov: 1415; Prenosov: 150 |
4. Poročilo o preskusu št.: LVG 2019-014 : opis vzorca: Vitis vinifera, les, lubje, sekanci, št. enot 10 : namen testiranja: sum na: Fitofagna žuželkaAndreja Kavčič, 2019 Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto, vinska trta, Vitis vinifera, les, fitofagna žuželka, podlubniki, Xylosandrus germanus
DiRROS - Objavljeno: 12.04.2019; Ogledov: 1419; Prenosov: 146 |
5. Mikroklimatske razmere v ladijskem kontejnerjuBoštjan Lesar, Davor Kržišnik, Miha Humar, 2019 Povzetek: V ladijskem kontejnerju smo spremljali mikroklimatske razmere (relativna vlažnost zraka in temperatura). Kontejner je bil napolnjen s tehnično sušenim smrekovim lesom (Picea abies). Zabojnik je bil na desettedenski poti med Slovenijo in Japonsko. Vzporedno s tem smo v laboratorijskih razmerah določili odpornost lesa smreke proti glivam modrivkam in glivam plesnim. Z analizo dinamične sorpcije vodne pare (DVS) smo določili sorpcijske lastnosti lesa. Na lesnih površinah, ki so bile izpostavljene klimi z relativno zračno vlažnostjo nad 93 %, so se razvila glivna obarvanja. Rezultati laboratorijskih testov so v skladju z meritvami v ladijskem kontejnerju. Relativna zračna vlažnost v kontejnerju je bila nižja od 93 %, zato na transportiranem lesu nismo opazili znakov plesnenja.
Ključne besede: smrekov les, relativna zračna vlažnost, temperatura, glive modrivke, glive plesni
DiRROS - Objavljeno: 08.08.2019; Ogledov: 1653; Prenosov: 502
 Celotno besedilo (252,15 KB) |
6. Vpliv vremenskih razmer na lesno-anatomske značilnosti pri puhastem hrastu s Podgorskega KrasaMartina Lavrič, Jožica Gričar, 2016 Povzetek: V okviru raziskave smo se osredotočili na vpliv vremenskih dejavnikov na lesno-anatomske značilnosti puhastega hrasta (Quercus pubescens Willd.), ki je ena od dominantnih domorodnih drevesnih vrst v slovenskem Submediteranu. V obdobju 2009%2014 smo raziskali povezave med različnimi lesno-anatomskimi parametri (končna širina branike, širina kasnega in ranega lesa ter premer, površina in število trahej ranega lesa) in vremenskimi dejavniki (padavine, temperatura in vsebnost vode v tleh). Zanimal nas je tudi potencial izbranih lesno-anatomskih parametrov ter komplementarnost oziroma enakovrednost le-teh za proučevanje podnebja na Podgorskem krasu. Preliminarni rezultati so pokazali, da so bili anatomski parametri povezani predvsem s temperaturo. Širina ranega lesa in površina trahej ranega lesa sta bili pozitivno povezani z maksimalno temperaturo, število trahej v ranem lesu in širina lesne branike pa pozitivno povezana s povprečno temperaturo v obdobju pred in na začetku kambijeve aktivnosti (januar%maj). To nakazuje, da vremenske razmere v navedenem obdobju pomembno vplivajo na hidravlične lastnosti ksilema. Pri širini kasnega lesa smo ugotovili največ povezav s temperaturo v poletnih mesecih, pri trahejah ranega lesa pa s temperaturo v obdobju januar%april. Vpliva padavin na razvoj ksilemske branike z našimi rezultati nismo potrdili. Ugotovili smo, da so širina kasnega lesa in značilnosti trahej ranega lesa primerni lesno-anatomski parametri, ki vsebujejo komplementarne informacije o vplivu vremenskih razmer na debelinsko rast puhastega hrasta. Poudariti je treba, da so bile naše analize opravljene v razmeroma kratkem časovnem obdobju in da bi bile za natančnejše rastno-podnebne zveze potrebne dodatne dolgoletne študije.
Ključne besede: Quercus pubescens, kras, vreme, anatomija lesa, lesna branika, kasni les, rani les, traheja
DiRROS - Objavljeno: 06.03.2017; Ogledov: 4235; Prenosov: 506
Celotno besedilo (913,15 KB) |
7. |
8. Kakšne informacije se skrivajo v zgradbi skorje (floema)?Jožica Gričar, 2017 Povzetek: V prispevku so predstavljene najnovejše anatomske raziskave v skorji. Našteti so glavni razlogi manjšega zanimanja za raziskave zgradbe skorje v primerjavi z lesom. Opisana je sezonska dinamika nastanka floema pri drevesih iz zmernega in sredozemskega podnebja ter vpliv okoljskih razmer na strukturo floemskih branik. Prikazana je povezava med širino floemskih in lesnih prirastkov pri drevesih različnih vitalnosti. Na koncu je omenjen še vpliv različnih procesov, ki potekajo v skorji, na meritve dendrometrov
Ključne besede: skorja, zmerna klima, sredozemska klima, letni prirastek, les, anatomija, iglavci, listavci
DiRROS - Objavljeno: 22.06.2017; Ogledov: 2712; Prenosov: 539
Celotno besedilo (2,90 MB) |
9. |
10. Proteinska lepila na osnovi soje, krvi in kazeina nekoč in danesAndreja Goršek, Andreja Kutnar, Milan Šernek, Doroteja Vnučec, 2017 Povzetek: V članku je podan pregled razvoja proteinskih lepil na osnovi soje, krvi in kazeina. Članek obravnava formulacije in tehnologije lepljenja teh proteinskih lepil iz obdobja 1930-1960 ter današnje komercialne formulacije. V tem obdobju so bile namreč poraba ter tehnološke izboljšave proteinskih lepil na vrhuncu. Pri obravnavi današnjih formulacij in tehnologij lepljenja je poudarek na sojinih lepilih, saj se le-ta uporabljajo v industriji lepljenja dekorativnih vezanih, ivernih in vlaknenih plošč ter parketa. Kazein se danes uporablja le še v lepilih za protipožarna vrata, medtem ko se živalska kri v lepilih ne uporablja več. Proteinska lepila iz obdobja 1930%1960 sicer ne ustrezajo zahtevam današnjih standardov in se zato več ne uporabljajo, so pa vse opisane tehnologije še vedno uporabne in se lahko ponovno uvedejo, če bodo svetovni viri nafte usahnili.
Ključne besede: proteinska lepila, les, soja, kri, kazein, formulacije, tehnologija lepljenja
DiRROS - Objavljeno: 03.07.2017; Ogledov: 3552; Prenosov: 1524
Celotno besedilo (551,73 KB) |
