Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "ključne besede" (kartiranje) .

1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
Vegetacijska raziskovanja in kartiranje v Sloveniji
Mitja Zupančič, 2003

Povzetek: Predstavljen je časovni razvoj raziskovanja in predvsem kartiranja vegetacije Slovenije v razdobju od konca dvajsetih do devetdesetih let dvajsetega stoletja. Izjemno veliko vegetacijskih raziskav in kartiranja je bilo opravljenih v petdesetih do osemdesetih letih prejšnjega stoletja zlasti na področju gozdne vegetacije.
Ključne besede: vegetacija, fitocenologija, kartiranje, vegetacijske karte, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1663; Prenosov: 510
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Ali stanje lišajske flore že kaže na spremembo kakovosti zraka v Šaleški dolini po izgradnji čistilnih naprav v termoelektrarni Šoštanj?
Helena Poličnik, Franc Batič, 2007

Povzetek: Lišaje zaradi njihove specifične biologije pogosto uporabljamo kot bioindikatorje kvalitete zraka. Njihova steljka je brez pravih tkiv in organov, nimajo razvite kutikule in korenin. Vse, kar potrebujejo za svojo rast in razvoj, črpajo iz zraka. Epifitske lišaje uporabljamo za (1) sledenje vnosa težkih kovin v okolje, saj se težke kovine v njih kopičijo, ter (2) za sledenje splošne onesnaženosti zraka, saj lišaji na območjih večjega onesnaženja začnejo propadati. Na območju Šaleške doline smo ugotavljali vnos kovin Pb, As, Zn in Cd v okolje z metodo aktivnega monitoringa, presaditvijo epifitskega lišaja vrste Hypogymnia physodes iz referenčnega območja (Rogla, Pohorje) na vplivno območje TEŠ za obdobje 6 mesecev. Ugotovili smo, da se težke kovine v lišajih kopičijo in da so se vsebnosti v primerjavi z začetnimivsebnostmi v lišajih z Rogle povečale. S pomočjo nemške (VDI), evropske (EU) in slovenske (SI) metode popisovanja lišajske flore smo ugotavljali tudi splošno onesnaženost ozračja. Ocena kakovosti zraka po VDI inEU metodi temelji na popisu prisotnih vrst epifitskih lišajev, medtem ko določitev kvalitete zraka po SI metodi temelji na popisu številčnosti in pokrovnosti posameznih tipov steljk epifitskih lišajev.
Ključne besede: bioindikacija, epifitski lišaji, Hypogymnia physodes, kartiranje, kovine, Cink, Zn, kadmij, Cd, arzen, As, svinec, Pb
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1774; Prenosov: 532
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Bibliometrična analiza objav raziskovalcev Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete
Tomaž Bartol, Stojan Mrzlikar, 2010

Povzetek: Za identifikacijo bibliografije neke ustanove prek sistemov COBISS/COBIB/OPAC je potrebno izvesti kompleksno ukazno iskanje v več stopnjah. Postopki so predstavljeni v članku. Za obdobje 1980-2009 smo identificirali objave Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in natančneje analizirali tipe dokumentov, jezik in število zapisov po posameznem avtorju. Ugotovljeno je bilo 5150 objav, od tega 1660 člankov iz 146 različnih revij. Prvih pet najvišje uvrščenih revij je prispevalo več kot 1000 člankov. Zelo veliko je zapisov tipa Monografije in druga zaključenega dela (tip 2), ki sicer zajemajo tudi diplomske naloge, vendar pa mnogo publikacij iz te skupine šteje le po eno stran in niso javno dostopne. Več avtorjev ima v bazi COBIB več sto enot. Tipi dokumentov pa se ne dodeljujejo vedno v skladu z enakimi načeli, zato pogosto v praksi ni moč ugotoviti razlike med nekaterimi tipi. Tudi dejanski vložek avtorja ni vedno razviden, saj lahko isti tip, dodeljen posameznemu avtorju, pomeni primarnega avtorja ali pa tudi zgolj recenzenta. Za boljšo identifikacijo dejanskega individualnega avtorstva je torej potrebno uporabljati sistem SICRIS, ki tudi izhaja iz podatkov COBISS, a bolje upošteva specifični tip avtorstva. Za ustanove v celoti je možno uporabljati le COBISS/OPAC, vendar pa je treba tako pridobljene rezultate interpretirati s previdnostjo.
Ključne besede: lesarstvo, bibliometrija, scietometrija, podatkovne zbirke, znanstvena informatika, informacijska znanost, informacijske službe, bibliotekarstvo, vrednotenje raziskovanja, kartiranje znanosti, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2000; Prenosov: 559
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Gligotrofna barja brez rušja
Milan Piskernik, Andrej Martinčič, 1970

Ključne besede: Slovenija, vegetacija, gozdovi, kartiranje
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1602; Prenosov: 472
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
9.
Ocena stanja ohranjenosti habitatnega tipa 91E0* Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja v območju Natura 2000 Ličenca pri Poljčanah
Ruben Šprah, Anica Simčič, Janez Kermavnar, Aleksander Marinšek, Valerija Babij, Erika Kozamernik, Lado Kutnar, Ajša Alagić, 2021

Povzetek: Stanje ohranjenosti sestojev habitatnega tipa 91E0* Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja (Alno-Padion, Alnion incanae, Salicion albae) je v Sloveniji precej zaskrbljujoče. V Sloveniji je bilo njegovo stanje ocenjeno kot slabo, trend pa negativen, kar pomeni dodatno možnost poslabšanja. Omenjeni gozdni habitatni tip sodi med prioritetne ali prednostne habitatne tipe, za katere je predvidena posebna skrb Evropske skupnosti. Zaradi njegove majhnosti in fragmentiranosti je pogosto spregledan in tudi neustrezno obravnavan. Z namenom, da bi izboljšali njegovo prepoznavnost in spoznali njegove značilnosti na terenu, smo mu v okviru LIFE integriranega projekta za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji namenili posebno pozornost. V raziskavi smo z uporabo metode terenskega kartiranja podrobneje proučili stanje sestojev habitatnega tipa 91E0* v območju Natura 2000 Ličenca pri Poljčanah. Na tak način smo ugotovili, kakšna je površina sestojev tega habitatnega tipa in jo primerjali z obstoječimi conami habitatnega tipa 91E0*. Ugotavljali smo pojavljanje ključnih drevesnih vrst oz. drevesno sestavo sestojev, njihovo pomlajevanje ter vrste pritiskov in groženj za habitatni tip 91E0* na tem območju. Izmed različnih znanih podtipov habitatnega tipa 91E0* smo na tem območju našli predvsem podtip nižinsko črnojelševje, pa tudi fragmente podtipa vrbovja s topolom. Ponekod so se tudi v gozdu pojavljali manjši sestoji vrb in ozkolistnega jesena. Ugotovili smo, da površine sestojev habitatnega tipa 91E0* na območju Natura 2000 Ličenca pri Poljčanah dejansko zavzemajo le približno četrtino površine obstoječih con habitatnega tipa. Analiza drevesne sestave sestojev je pokazala predvsem vraščanje smreke v sestojih črnojelševja, le-ta naravno ni prisotna v tem habitatnem tipu. Ugotovili smo, da je na proučevanem območju pomlajevanje črne jelše zelo okrnjeno. Na slabšanje stanja sestojev črnojelševja še dodatno vplivajo različni pritiski in grožnje, kot so bližina kmetijskih površin, odpadki, fragmentacija sestojev črnojelševja, širjenje invazivnih tujerodnih rastlin, vodne regulacije, bližina prometnic, izsuševanje rastišč idr. Stanje ohranjenosti sestojev tega habitatnega tipa je bilo posledično v večini primerov ocenjeno kot neugodno do slabo. Z namenom, da bi se stanje obrečnih gozdov na območju Ličence pri Poljčanah izboljšalo, smo v prispevku predlagali nekaj konkretnih ohranitvenih ukrepov
Ključne besede: habitatni tip, črnojelševje, obrečni gozdovi, terensko kartiranje, stanje ohranjenosti, Alnus glutinosa, Natura 2000
DiRROS - Objavljeno: 14.04.2021; Ogledov: 62; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh