91. Interakcije v mikorizosferi določajo dinamiko ogljika v ekosistemu bukovih gozdovTine Grebenc, Hojka Kraigher, 2009, izvirni znanstveni članek Povzetek: Zaloga ogljika v gozdnih tleh je največji bazen terestičnih zalog organskega ogljika, njegova dinamika pa je vezana na talne, predvsem simbiontske organizme. Med najpomembnejše simbionte v gozdnih tleh, tako po vrstni kot funkcionalni pestrosti, sodijo ektomikorizne glive. V gozdnih ekosistemih v Sloveniji, v katerih prevladuje bukev, smo na osnovi morfoloških in molekularnih znakov identificirali večje število mikoriznih gliv in nekatere nove na kratko opisali. Na osnovi številčnosti posameznega tipa ektomikorize smo prvič izračunali prispevek tipa (vrste glive) ektomikorize k neposrednemu skladiščenju ogljika v ektomikorizi in v tleh v zgornjih plasteh tal (do globine 20 cm). Podatke o ogljiku, shranjenem v ektomikorizi, smo primerjali z modeliranimi količinami celotnega ogljika v gozdnih tleh, shematsko prikazali povezave in tokove ogljika ter pomen ektomikorize za dinamiko ogljika v gozdnih ekosistemih z bukvijo.
Ključne besede: gozdna tla, bukev, Fagus sylvatica L., ektomikoriza, vrstna pestrost ektomikorize, funkcionalna pestrost ektomikorize, dinamika ogljika, ogljik v ektomikorizi
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4481; Prenosov: 1914
 Celotno besedilo (654,33 KB) |
92. Analiza informacijskih vrzeli podatkov gozdne inventure v Sloveniji v luči zahtev Ministrske konference o varstvu gozdov v Evropi (MCPFE)Anže Japelj, Milan Hočevar, 2008, strokovni članek Povzetek: V okviru evropskega procesa MCPFE se stanje gozdov in trajnost gospodarjenja znjimi preverja na podlagi stanja ter sprememb šestih Helsinških meril in podrejenih kazalnikov trajnostnega gospodarjenja. Opredelili smo razhajanja - informacijske vrzeli - med informacijskimi zahtevami količinskih kazalnikov MCPFE in razpoložljivimi podatki gozdne inventure. Vrzeli smo opredelili na podlagi sedmih kakovostnih meril. Največji informacijski vrzeli smo z vidika podajanja stanja kazalnikov opredelili v okviru 3., z vidika sprememb pa 4. Helsinškega merila. Glavna vzroka za to sta, da gozdna inventura ne daje nikakršnih podatkov za dva kazalnika 3. in en kazalnik 4. Helsinškega merila, ter dejstvo, da podatki velikokrat obstajajo le za eno obdobje. Vrzelim botrujejo tudi neusklajenost definicij, prostorska nepopolnost podatkov in nepreglednost metodologij. Za zmanjšanje informacijskih vrzeli bi bilo treba vsisteme zbiranja podatkov vpeljati nove znake (npr. gozdni tipi, enodobni/raznodobni sestoji, tipi obnove), postopki bi morali temeljiti na jasnih statističnih načelih, ki jih je treba dokumentirati.
Ključne besede: MCPFE, gozdna inventura, gozdna statistika, informacijske vrzeli, trajnost, gospodarjenje z gozdovi
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4607; Prenosov: 1948
Celotno besedilo (462,90 KB) |
93. Obravnavanje gozdnih sestojev v gozdarskem načrtovanju na primeru gozdnih območij Bohinj in PohorjeAleš Poljanec, Andrej Bončina, 2006, izvirni znanstveni članek Povzetek: V raziskavi smo analizirali značilnosti izločanja in obravnavanja sestojev v gozdnogospodarskem načrtovanju na primeru objektov Bohinj (GGO Bled) in Pohorje (GGO Maribor) s skupno površino 29950ha gozdov. Analizo negovalnih enot ter primerjavo negovalnih enot in sestojev smo opravili na sistematično izbranem vzorcu devetindvajsetih oddelkov (9 % površine gozdov) v objektu Bohinj in petindvajsetih oddelkov (10 % površine gozdov) na Pohorju. Povprečna površina izločenih sestojev v Bohinju znaša 1,04 ha (Me = 0,53 ha), na Pohorju pa 2,30 ha (Me= 1,33 ha). Povprečna površina negovalnih enot je 2,00 ha (Me = 0,95 ha) v Bohinju in 1,88 ha (Me = 0,92 ha) na Pohorju. Na velikost izločenih sestojev predvsem značilno vplivajo struktura gozdnih sestojev, popisovalec, rastiščne razmere, gospodarjenje z gozdovi ter tradicija gozdarskega načrtovanja v posameznem območju.
Ključne besede: sestoji, klasifikacija sestojev, gozdna inventura, gozdnogospodarsko načrtovanje, gozdnogojitveno načrtovanje
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4211; Prenosov: 1738
Celotno besedilo (3,52 MB) |
94. Ovrednotenje vegetacijske primernosti habitata ruševca (Tetrao tetrix L.) na PohorjuJurij Gulič, Marijan Kotar, Miran Čas, Miha Adamič, 2003, izvirni znanstveni članek Povzetek: Ruševec se na Pohorju (severno-vzhodna Slovenija) pojavlja na grebenskih legahv zahodnem delu pogorja. V rastitvenih sezonah 2000 in 2001 smo napravilipopis aktivnosti sub-populacij na šestih znanih rastiščih in tako izločili ploskve potencialnega habitata. Na njih smo raziskovali odločilne vegetacijske strukture. V primerjavo sta vključeni tudi dve opuščeni rastišči.Vse popisne ploskve (400x400m) so bile razdeljene na 256 osnovnih ploskvic. Ugotavljamo, da so štiri aktivna rastišča. med seboj relativno homogena, od njih pa se jasno ločita obe opuščeni rastišči. Razlike med srednjimi vrednostmi ocenjevanih značilnosti vegetacijskih tipov (pokrovnost borovnice, brusnice, jesenske vrese, zeliščne plasti, delež travišč in traviščv zaraščanju, grmovne plasti, sklep krošenj smreke in jerebike v drevesni plasti ter mravljišč) so statistično značilne. Trend upadanja abundance ocenjevanih značilnosti habitata je opazen od zahoda do opuščenih rastišč na vzhodu, od zaledja stabilne alpske populacije proti robu ob subpanonskem fitogeografskem območju. Pokrovnost borovnice na aktivnih rastiščih je 19%, na opuščenih 5%, pokrovnost zeliščne plasti ocenjevanih vrstje 38%, na opuščenih 11%, število mravljišč je 13,7/ha, na opuščenih rastiščih 8/ha. Primerjava med vegetacijskimi tipi je pokazala, da so najprimernejši habitati na mestih, kjer se prepletajo barjanski ekosistemi (12%), travišča (15%), zaraščajoča travišča (41 %), gozd (31 %) in vodne površine (1 %), vendar ob pogoju, da območje ni v nadaljnjem zaraščanju in ni preveč obljudeno.
Ključne besede: ruševec, Tetrao tetrix L., rastiščne značilnosti, habitatske zahteve, gozdna meja, vegetacijski popisi, zaraščanje planj, varstvo narave, Centralne Alpe, Pohorje
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4555; Prenosov: 1936
Celotno besedilo (1,33 MB) |
95. Boniteta gozdnih rastišč na jugovzhodnem slovenskem gorskem krasuMartin Čokl, 1967, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: gozdarstvo, gozdna rastišča, Slovenija, Kras, bonitete, gorski Kras, drevesni prirastek
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2588; Prenosov: 677
Celotno besedilo (1,25 MB) |
96. Poročilo o projektni nalogi FutMon LIFE07ENV/D/000218 : mejnik 5Primož Simončič, Mitja Skudnik, Gal Kušar, Saša Vochl, Nikica Ogris, Tom Levanič, Matej Rupel, Daniel Žlindra, Mitja Ferlan, Andrej Verlič, Marko Kovač, 2011, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: metodologija, gozdna inventura, evropska mreža, FutMon+
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2822; Prenosov: 730
Celotno besedilo (6,23 MB) |
97. Poročilo o projektni nalogi FutMon LIFE07ENV/D/000218 : mejnik 4Primož Simončič, Mitja Skudnik, Gal Kušar, Saša Vochl, Nikica Ogris, Tom Levanič, Daniela Stojanova, Robert Krajnc, Špela Jagodic, Dušan Jurc, Lado Kutnar, Matej Rupel, Daniel Žlindra, Mitja Ferlan, Andrej Verlič, Urša Vilhar, Marko Kovač, 2010, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: metodologija, gozdna inventura, evropska mreža, FutMon+
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2856; Prenosov: 791
Celotno besedilo (3,54 MB) |
98. |
99. |
100. Raziskave gozdnih ekosistemov na območju Mošenika pri Kočevski Reki : zbornik prispevkov2001, ni določena Ključne besede: Kočevsko, gozdovi, ekologija, ekosistemi, monitoring, gozdna tla, rastlinske združbe, vegetacija, zborniki
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3739; Prenosov: 784
Celotno besedilo (3,75 MB) |
