1. Pregled metod za določanje številčnosti prostoživečih parkljarjevKatarina Flajšman, Urša Fležar, Boštjan Pokorny, Klemen Jerina, 2019 Povzetek: Poznavanje absolutne in/ali relativne številčnosti prostoživečih parkljarjev je eden pomembnejših vhodnih podatkov, ki nam omogoča njihovo učinkovito trajnostno upravljanje. V večjem delu Slovenije so prostoživeči parkljarji gospodarsko, motivacijsko in ekološko najpomembnejša skupina divjadi. V procesu njihovega upravljanja trenutno ni uveljavljenih standardnih in rutinskih metod, na podlagi katerih bi lahko zanesljivo ocenjevali absolutno in/ali relativno številčnost na vsakoletni ravni. Metod za spremljanje številčnosti populacij prostoživečih parkljarjev je veliko; pri izbiri najustreznejše je treba upoštevati določene kriterije. Najpomembnejši kriteriji za izbiro metode so obravnavana vrsta parkljarjev, značilnosti habitata, velikost območja, gostota populacije, možnost kontrole in nenazadnje tudi stroški. V Sloveniji je bila za ocenjevanje številčnosti srnjadi in jelenjadi že v rabi metoda štetja kupčkov iztrebkov, poleg katere bi bila primerna tudi metoda kilometrskega indeksa. Pri divjem prašiču za najbolj zanesljive metode veljajo uporaba foto pasti, štetje na pogonih in daljinsko vzorčenje s pomočjo termovizije, pri gamsu pa štetje s tal in monitoring iz zraka.
Ključne besede: parkljarji, gostota populacije, številčnost populacije, metode za ocenjevanje številčnosti, metode za ocenjevanje gostote
DiRROS - Objavljeno: 08.07.2019; Ogledov: 1969; Prenosov: 7263
 Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
2. Namnožitev populacij osmerozobega smrekovega lubadarja in šesterozobega smrekovega lubadarja v Sloveniji v 2019Nikica Ogris, Marija Kolšek, 2019 Ključne besede: Ips typographus, Pityogenes chalcographus, namnožitev, navadna smreka, Picea abies, osmerozobi smrekov lubadar, šesterozobi smrekov lubadar, lokacije, populacije, RITY-2, CHAPY-1, gostota, model
DiRROS - Objavljeno: 26.07.2019; Ogledov: 1259; Prenosov: 728
Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
3. Fizikalne in mehanske lastnosti svežega in osušenega lesa v bukovih deblih, izruvanih med žledolomomAleš Straže, Katarina Čufar, Maks Merela, Dominika Gornik Bučar, Denis Plavčak, Željko Gorišek, 2017 Povzetek: V raziskavi smo preučevali fizikalne in mehanske lastnosti lesa v deblih navadnih bukev (Fagus sylvatica L.), izruvanih med žledolomom. Lastnosti smo preučevali na vzporednih preizkušancih sveže in osušene bukovine, ki smo jih sistematično vzorčili po radialni in vertikalni smeri dreves. Določili smo gostoto, togost, upogibno trdnost, strižno trdnost v smeri lesnih vlaken ter tlačno trdnost lesa v vseh anatomskih smereh. Togost smo primerjalno vrednotili med statično 4-točkovnim upogibom in nedestruktivno z merjenjem hitrosti ultrazvoka ter z določanjem frekvenčnega odziva. V drevesih, ki so izruvana obležala v gozdu od februarja do konca vegetacijske dobe 2014 in so imela delno ohranjen koreninski sistem, aktivno krošnjo in zadosten kapilarni tok, nismo zaznali sprememb gostote in mehanskih lastnosti, ki bi bile posledica razkroja lesa. Tako v svežem kot osušenem stanju smo ugotovili značilni vzorec porazdelitve gostote in trdnosti. Gostota lesa je po višini dreves naraščala, v radialni smeri od stržena proti periferiji debla pa smo zaznali rahel trend zmanjševanja. Mehanske lastnosti z izjemo prečne tlačne trdnosti se povečujejo tako po višini debla kot tudi od stržena proti kambiju in so bile vedno boljše pri osušenem kot pri svežem lesu. Zanesljivost nedestruktivnih metod za določanje togosti je večja pri ocenjevanju osušenega lesa. Za oceno upogibne trdnosti z nedestruktivnimi metodami še vedno priporočamo vzporedno vizualno opredelitev značilnosti lesa.
Ključne besede: bukev, Fagus sylvatica, gostota, mehanske lastnosti, nedestruktivno testiranje, žledolom
DiRROS - Objavljeno: 03.07.2017; Ogledov: 2890; Prenosov: 1234
 Celotno besedilo (1012,73 KB) |
4. Ugotavljanje gostot prostoživečih parkljarjev s kombinirano metodo štetja kupčkov iztrebkov in podatkov o odvzemuMatija Stergar, Danijel Borkovič, Jože Hiršelj, Irena Kavčič, Miha Krofel, Miha Mrakič, Rajko Troha, Uroš Videmšek, Blaž Vrčon, Klemen Jerina, 2012 Ključne besede: parkljarji, živalske združbe, gostota, populacijske fluktuacije, ekologija živali, metoda štetja kupčkov iztrebkov, odvzem
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1977; Prenosov: 507
Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
5. Krčenje in nabrekanje ter dimenzijska stabilnost juvenilnega in adultnega lesa smreke in jelkeŽeljko Gorišek, Milan Klinc, 1997 Ključne besede: jelovina, Abies alba Mill., smrekovina, Picea abies Karst., adultni les, juvenilni les, gostota, krčenje, nabrekanje, dimenzijska stabilnost
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1950; Prenosov: 517
Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
6. Ocenjevanje prostorske zgradbe jelovo-bukovih sestojevDavid Hladnik, 2004 Povzetek: V treh sestojih jelovo-bukovih gozdov na visokem krasu smo raziskali sestojno strukturo in njeno prostorsko zgradbo. Na treh raziskovalnih ploskvah, velikih2 ha, smo izmerili koordinate dreves ter njihove dendrometrijske znake.Raziskovalne ploskve v treh sestojih se med seboj razlikujejo po svoji zgradbi, gostotah in tudi po parametrih prostorske zgradbe, ki smo jih ocenilina podlagi metod za ocenjevanje prostorske razmestitve dreves. Za drevesa v I in II debelinskem razredu smo izračunali višje povprečne relativnerazlike v sestojnih gostotah kot za debelejša drevesa. Ko so vzorčne ploskve presegle velikost 6 a, so bile povprečne relativne razlike pri ocenjevanju števila dreves v III debelinskem razredu v vseh treh sestojih manjše od 30 % v vseh treh sestojih. Na podlagi teoretičnih modelov je bilo mogoče o šopasti rasti dreves sklepati le v sestoju s prevladujočo jelko. V dveh sestojih jelke in bukve smo določili tudi sestojne skupine, ki so jih oblikovala drevesa na površini do 0,5 ha. Za jelko, smreko in bukev smo ocenili (P<0,01), da se njihova prostorska razmestitev razlikuje od slučajnostne, te drevesne vrste pa so oblikovale tudi različno velike sestojneskupine na površini do 0,25 ha. Ker so bila dominatna drevesa v vseh treh sestojih enakomerno in slučajnostno razporejena, sklepamo, da sestoji tudi po obdobju propadanja jelke niso postali razgrajeni.
Ključne besede: sestojna gostota, prostorska razmestitev, jelovo-bukovi sestoji
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1853; Prenosov: 567
Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
7. Vpliv klime na maksimalno gostoto kasnega lesa v branikah smreke (Picea abies (L.) Karst.) na dveh rastiščih v SlovenijiPolona Hafner, Tom Levanič, 2008 Povzetek: Navadna smreka (Picea abies (L.) Karst.) je zaradi svoje razširjenosti, zgradbe lesa in dolge življenjske dobe razmeroma pogost objekt dendrokronoloških raziskav. Doslej objavljene slovenske smrekove kronologije so bile sestavljene na podlagi širin branik, prispevek pa predstavlja prve denzitokronologije v Sloveniji in opisuje metodo določanja maksimalne gostote kasnega lesa branike (MXD). Raziskava je potekala na dveh različnih smrekovih rastiščih - Pokljuki in Sorškem polju. Na obeh lokacijah smo v vzorec zajeli po 13 dreves. Rezultati, dobljeni na Sorškem polju, so pokazali višje vrednosti MXD in manjše število značilnih let. Analiza je pokazala tudi pozitivno korelacijo med MXD in temperaturami v avgustu in septembru.
Ključne besede: smreka, Picea abies, klima, gostota lesa, kasni les, denzitometrija
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1844; Prenosov: 560
Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
8. Karakterizacija anatomske zgradbe in osnovnih fizikalnih lastnosti velenjskega ksilitaŽeljko Gorišek, Katarina Čufar, Aleš Straže, 2012 Povzetek: Ksilit je litotip lignita, ki ga poznamo predvsem kot kurivo. Les, iz katerega je nastal, je v obdobju skoraj dveh milijonov let doživel drastične spremembe, struktura lesa pa je delno še prepoznavna. Ksilit po videzu pogosto spominja na lesne vrste s temno jedrovino. Opravili smo karakterizacijo ksilita z vidika anatomije lesa, iz katerega je nastal, raziskali njegovo ohranjenost in določili osnovne fizikalne značilnosti. Prepoznali smo osnovno tkivo iz traheid, enoredno in homocelularno trakovno tkivo, taksodioidne piknje v križnih poljih in obilico aksialnega parenhima z vključki. To nakazuje, da je ksilit nastal iz lesa golosemenk (iglavcev) iz družine Taxodiaceae (taksodijevke) ali Cupressaceae (cipresovke). Barvnometrično je ksilit v sistemu CIELab* primerljiv z jedrovino lesa ebenovine ali wengeja. Proučeni ksilit je imel gostoto v absolutno suhem stanju 1216 kg/m3, zaradi velikega volumenskega skrčka (v povprečju 28.2 %) paje bila srednja osnovna gostota samo 873 kg/m3. Celotni linearni skrčki so veliki, kar se kot posledica kaže v neugodnih kazalnikih dimenzijske stabilnosti (qT = 0.65 %/%, qR = 0.30 %/%). Nadpovprečno visoke so tudi ravnovesne vlažnosti ksilita v procesu desorpcije, sorpcijska kapaciteta v procesu adsorpcije pa je podobna kot pri lesnih vrstah z visoko gostoto. Sorpcijski model GAB se je izkazal kot primeren za izravnavo sorpcijskih podatkov.
Ključne besede: ksilit, anatomska zgradba, les, barva, gostota, sorpcija, krčenje, dimenzijska stabilnost
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1832; Prenosov: 506
Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
9. |
10. Preizkus veljavnosti metod razmika za ocenjevanje gostote in temeljnice sestojevVladimir Puhek, 1993 Ključne besede: razmestitev, sestoji, gostota, razmik, Poissonov gozd, programiranje, modeliranje, simulacija, vzorčenje, vzorčne metode
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1826; Prenosov: 452
Celotno besedilo (1,48 MB) |
