Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (funkcija ko%C5%BEe) .

11 - 20 / 22
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
11.
Aproksimacija rastnih funkcij s kubičnimi zlepki
Anton Cedilnik, 1991, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V članku so izpeljane formule za določanje kubičnega zlepka prvega reda z minimalnim drugim odvodom, ki naj ima vozle v danih točkah in mora biti naraščajoč. Zahteva po monotonosti privede do nelinearnega konveksnega programa, ki ga rešimo numerično.
Ključne besede: matematika, numerične metode, interpolacije, gozdarstvo, rastna funkcija, aproksimacija, kubični zlepek, monoton zlepek, nelinearen program
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4418; Prenosov: 1876
.pdf Celotno besedilo (303,46 KB)

12.
O rastnih funkcijah
Anton Cedilnik, 1979, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Članek ima namen z matematičnega stališča osvetliti lastnosti funkcij, ki jih gozdarji, agronomi in biologi uporabljajo za opis rasti nekaterih količin, kot višinska, debelinska, prostorninska rast dreves v odvisnosti od časa in podobno. Navadno uporabljajo za ponazoritev teh procesov elementarne, odsekoma analitične funkcije, ker na takih lahko uporabimo metode aproksimacije eksperimentalnih podatkov. Vendar take funkcije le grobo kažejo dejanska dogajanja v majhnih intervalih neodvisne spremenljivke. Zato bi bilo treba postaviti trdnejše temelje in kriterije za določevanje tipov funkcij, ki bi bile primerne za opisovanje katerih koli pojavov te vrste. Ta študija je poskus v tej smeri.
Ključne besede: matematika, gozdarstvo, rastna funkcija, biološka rast, karakteristična funkcija, subjektivni čas, rast drevesa, mathematics, forestry, growth function, biological growth, characteristic function, subjective time, growth of a tree
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4430; Prenosov: 1902
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

13.
Prodanova rastna funkcija
Anton Cedilnik, 1983, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V sestavku so zbrane formule o rastni funkciji ▫$y=x^2/(a+bx+cx^2)$▫ pri poljubni izbiri koeficientov ▫$a,b,c$▫. Dodanih je nekaj napotkov za prilagajanje te funkcije numeričnim podatkom.
Ključne besede: matematika, gozdarstvo, Michail Prodan, rastna funkcija, aproksimacija, mathematics, forestry, Michail Prodan, growth function, approximation
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4403; Prenosov: 1882
.pdf Celotno besedilo (738,46 KB)

14.
Analiza nedeljskega obiska primestnega gozda na primeru Šmarne gore
Boštjan Anko, 1987, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: funkcije gozdov, rekreacija, rekreacijska funkcija gozdov, Šmarna gora, Ljubljana
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4267; Prenosov: 1809
.pdf Celotno besedilo (989,34 KB)

15.
Presoja varovalnega učinka gozda pred snežnimi plazovi : primer ruske ceste pod Vršičem
Andrej Rozman, Jurij Diaci, 2016, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Cesto na Vršič ogrožajo snežni plazovi, gozdovi nad njo pa opravljajo zaščitno in varovalno funkcijo pred njimi. Analizirali smo potencialno ogroženost dela ceste in gozda nad njo, opravili presojo zaščitne funkcije gozda pred snežnimi plazovi ter določili smernice in ukrepe za nadaljnji razvoj gozda in krepitev njegovega varovalnega učinka. Na objekt raziskave smo postavili mrežo 21 raziskovalnih ploskev. Po modificirani metodi NaiS (Frehner in sod., 2005) smo izločili in opisali sestoje ter primerjali njihovo dejansko stanje s ciljnim, ki zagotavlja zaščito pred snežnimi plazovi. Glede na naklon in pokritost z gozdom smo naredili karto, ki kaže najbolj ogrožena območja pred snežnimi plazovi. Ugotovili smo, da noben sestoj ne zagotavlja popolne in trajne zaščitne funkcije. Največji problem sta pomlajevanje in zagotavljanje raznomerne strukture sestojev. Najpomembnejše smernice za nadaljnji razvoj gozda so pospeševanje raznomerne in raznodobne strukture, zagotavljanje pomladka, vzgoja čim večjega števila nosilcev stabilnosti ter zagotavljanje dobre vitalnosti in zadostne gostote dreves.
Ključne besede: varovalni gozdovi, varovalna funkcija gozdov, zaščitna funkcija gozdov, snežni plazovi, upravljanje varovalnih gozdov, smernice za upravljanje z gozdovi, gojenje varovalnih gozdov
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4727; Prenosov: 2250
.pdf Celotno besedilo (2,54 MB)

16.
Primerjava izbranih krajinsko-ekoloških kazalcev za gozdove v dveh različnih krajinskih tipih
Janez Pirnat, 2015, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Z analizami sprememb krajinske zgradbe lahko tudi spremljamo, kako to vpliva na ocenjevanje pestrostne vloge gozda. V raziskavi smo ocenili, kateri kazalci za izračunavanje površin, jedrnih con in teženj k združevanju, katerih izračun omogoča program Fragstats 4.2, so najprimernejši glede na naše potrebe, kakšne so njihove omejitve in na kaj moramo biti še posebej pazljivi. Upoštevali smo različno ločljivost vhodnih podatkov ter različna pravila za izračune med rastrskimi celicami. Oboje smo primerjali za gozdove v dveh različnih krajinskih tipih, Kočevske in Slovenske Istre. Kot primerna se izkažeta osnovna kazalca površin CA in PLAND, za zahtevnejše potrebe tudi AREA_AM. Pri oceni jedrnih con sta prav tako najprimernejša osnovna kazalca površin TCA in CPLAND, poleg njiju je uporaben še kazalec števila jedrnih con na enoto površine DCAD, za podrobnejše prostorske ocene jedrnih con pa sta primerna kazalca CORE_AM in DCORE_AM. Pri oceni teženje k združevanju je najbolj uporaben kazalec gostote zaplat PD.
Ključne besede: krajinsko-ekološki kazalci Fragstats, gozdovi, pestrostna funkcija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4550; Prenosov: 2088
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

17.
Pokrajinsko-ekološka presoja ranljivosti gozda
Andreja Ferreira, 2000, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Članek obravnava ranljivost gozda, ki naj bi predstavljala eno od osnov pri usmerjanju posegov v gozdni prostor. Izdelali smo dva modela za oceno ranljivosti gozda. Osnovo predstavlja model, ki sloni na pokrajinsko-ekološkem vrednotenju gozda. Gozd je najbolj kompleksen pokrajinsko-ekološki element in v močni soodvisnosti od vseh ostalih dejavnikov, kar naj bi prišlo do izraza prav s pokrajinsko-ekološko presojo. Zaradi možnosti za primerjavo rezultatov smo oblikovali še model, ki izhaja iz kriterijev za oceno gozdnih funkcij.
Ključne besede: ranljivost gozda, funkcija gozda, pokrajinsko-ekološka regionalizacija, metodologija, avtocesta, vpliv na gozd, presoja vplivov
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4253; Prenosov: 1814
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

18.
19.
20.
Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh