1. Cesarski gozdni vrt v LjubljaniFranc Perko, 2021, strokovni članek Povzetek: Prispevek predstavlja začetne ideje za ponovno pogozditev Krasa od prvih najav dunajske vlade, da se bo tega lotila (1850), do javne razprave, kako to urediti (1850-1851), zborovanja Avstrijskega društva na Krasu in v Trstu, od 4. do 6. septembra 1865 do sprejema zakona o pogozdovanju Krasa v Vojvodini Kranjski leta 1885 (l. 1881 za Trst in okolico; l. 1883 za Goriško in Gradiško; l. 1886 za Istro). Kranjska se je na pogozdovanje krasa pripravljala in že leta 1874 osnovala centralno gozdno drevesnico najprej pod Rožnikom v Ljubljani, od tam pa se preselila v Gradišče.
Ključne besede: zgodovina, drevesnice, Kras, pogozditev
Objavljeno v DiRROS: 17.05.2021; Ogledov: 1007; Prenosov: 329
 Celotno besedilo (312,71 KB) |
2. |
3. |
4. |
5. Uporaba herbicidov v gozdarstvuMarjana Pavle, 1977, elaborat, predštudija, študija Povzetek: Preizkušnja talnih triazinskih herbicidov na sadikah različnih drevesnih vrst v osmih gozdnih drevesnicah v različnih fitogeografskih regijah.
Ključne besede: kmetijstvo, gozdarstvo, uporaba herbicidov, triazinski herbicidi, gozdne drevesnice, fitogeografija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2872; Prenosov: 664
Celotno besedilo (5,37 MB) |
6. |
7. |
8. |
9. Glavne bolezni, škodljivci v drevesnicah za topol in borba z njimi : tečaj za drevesničarje, ki ga je priredil v dneh 20.-24. 9. 1956Stana Hočevar, 1956, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: drevesnice, varstvo gozdov, topoli, Populus sp.
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2378; Prenosov: 625
Celotno besedilo (2,04 MB) |
10. Vpliv bolezni in škodljivcev na obnovo gozdovNikica Ogris, Dušan Jurc, 2017, strokovni članek Povzetek: Bolezni in škodljivci gozdnega drevja bistveno vplivajo na zdravje gozdnega ekosistema v vseh njegovih razvojnih fazah. V prispevku omenjamo nekaj najpogostejših in najpomembnejših bolezni in škodljivcev z vidika obnove, pomlajevanja gozdov. Poudarjamo, da je treba: (1) izboljšati celotno verigo, od semena do vitalne sadike v gozdu; (2) poleg zagotavljanja zdravih sadik sistemsko zagotoviti kakovost sadik, s standardom ali poslovnikom kakovosti določiti zahtevane morfološke lastnosti sadik, način izkopa, prevoza, delo s sadikami pred sajenjem, načine sajenja in oskrbo po sajenju, od česar je odvisna uspešnost umetne obnove gozdov s sajenjem; (3) zagotoviti redno testiranje prisotnosti skritih, latentnih in kriptičnih škodljivih organizmov s poudarkom na fitoftorah (rod Phytophthora) v gozdnih drevesnicah.
Ključne besede: varstvo gozdov, bolezni gozdov, drevesni škodljivci, drevesne sadike, drevesno mladje, seme, pomlajevanje, obnova gozdov, drevesnice
Objavljeno v DiRROS: 11.05.2017; Ogledov: 4211; Prenosov: 750
Celotno besedilo (1,51 MB) |
