1. Določanje dobrega okoljskega stanja. Poročilo za člen 9 Okvirne direktive o morski strategiji : zaključno poročilo 2012Martina Orlando-Bonaca, Lovrenc Lipej, Alenka Malej, Janja Francé, Branko Čermelj, Oliver Bajt, Nives Kovač, Borut Mavrič, Valentina Turk, Patricija Mozetič, Andreja Ramšak, Tjaša Kogovšek, Milijan Šiško, Vesna Flander-Putrle, Mateja Grego, Tinkara Tinta, Boris Petelin, Martin Vodopivec, Maja Jeromel, Urška Martinčič, Vlado Malačič, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: Deskriptor 1: Biotska raznovrstnost se ohranja. Kakovost in prisotnost habitatov ter razporeditev in številčnost vrst so v skladu s prevladujočimi fiziografskimi, geografskimi in podnebnimi pogoji.
»Presojo je treba opraviti na več ekoloških ravneh: na ravni ekosistemov, habitatov (vključno z njimi povezanimi združbami na nivoju biotopov) in vrst, ki so upoštevane v strukturi tega dela ob upoštevanju točke 2 dela A. Za nekatere vidike tega deskriptorja je potrebna dodatna znanstvena in tehnična podpora. Pri obravnavi širšega obsega deskriptorja je treba ob upoštevanju Priloge III k Direktivi 2008/56/ES določiti prioritete med elementi biotske raznovrstnosti (vrste, habitati in ekosistemi). To omogoča prepoznavanje tistih elementov in območij, kjer vplivi in grožnje nastajajo, poleg tega pa podpira opredelitev ustreznih kazalcev med izbranimi merili, primernimi za zadevna območja in elemente biotske raznovrstnosti. Obveznost regionalnega sodelovanja iz členov 5 in 6 Direktive 2008/56/ES je neposredno povezana z izbiro elementov biotske raznovrstnosti znotraj regij, podregij in pododdelkov, kjer je mogoče, pa tudi z vzpostavitvijo referenčnih razmer v skladu s Prilogo IV k Direktivi 2008/56/ES. Modeliranje z uporabo platforme geografskega informacijskega sistema je lahko uporabna podlaga za določanje območja razširjenosti elementov biotske raznovrstnosti ter človekovih dejavnosti in pritiskov zaradi teh dejavnosti, ob upoštevanju, da se vse mogoče zajete napake ustrezno ocenijo in opišejo ob uporabi rezultatov. Ti podatki so pogoj za ekosistemsko upravljanje človekovih dejavnosti in za razvoj s tem povezanih prostorskih orodij.«
Ključne besede: morje, obalno morje, onesnaževanje morja, plankton, hranilne snovi, ekološki parametri, onesnažila, onesnaževalci, biocenoze, okvirna direktiva o morski strategiji, poročila, onesnaženost, kvaliteta okolja, morska strategija, deskriptorji
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 188; Prenosov: 581
 Celotno besedilo (3,68 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Vzpostavitev in izvajanje monitoringa koščaka (Austropotamobius torrentium) in koščenca (Austropotamobius pallipes) v letih 2014 in 2015 : projekt ʺVzpostavitev in izvajanje monitoringa populacij izbranih ciljnih vrst rakov v letih 2014 in 2015ʺMarijan Govedič, Aleksandra Lešnik, Vesna Grobelnik, Ali Šalamun, Al Vrezec, Martina Jaklič, Špela Ambrožič Ergaver, Andrej Kapla, 2015, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: V okviru naloge “Dodatne raziskave kvalifikacijskih vrst Natura 2000 ter vzpostavitev in izvajanje monitoringa ciljnih vrst rakov v letu 2010 in 2011 (končno poročilo)”, ki jo je po naročilu Ministrstva RS za okolje in prostor izvajal Center za kartografijo favne in flore s sodelovanjem Nacionalnega inštituta za biologijo in zunanjih sodelavcev (Govedič in sod. 2011) je bil predlagan okvirni načrt monitoringa potočnih rakov v Sloveniji. Večji del raziskav je bil takrat opravljen za namene opredelitve novih Natura 2000 območij za koščaka (Austropotamobius torrentium). Večina predlaganih območij iz leta 2011 (Govedič in sod. 2011) je bila v letu 2013 tudi vključena v razširjeno omrežje Natura 2000 (Uradni list RS 33/2013) in kasneje potrjena na Biogeografskem seminarju leta 2014.
V okviru sedanje naloge “Vzpostavitev in izvajanje monitoringa populacij izbranih ciljnih vrst rakov v letih 2014 in 2015” smo izdelali končno metodologijo monitoringa potočnih rakov v Sloveniji, večinoma pa smo sledili predlogu iz leta 2011 (Govedič in sod. 2011). V poročilu so predstavljeni rezultati terenskega dela. Analize populacijskih in distribucijskih trendov še niso mogoče, interpretirali pa smo nekatere izstopajoče rezultate. Glede na prejšnja poročila monitoringa (Govedič in sod. 2007, 2011) smo dopolnili glavne dejavnike ogrožanja potočnih rakov v Sloveniji s predlogi uvedbe nujnega spremljanja v Sloveniji najbolj perečih dejavnikov kot podporo upravljanju območij Natura 2000 za potočne rake.
Ključne besede: raki, razširjenost, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 50; Prenosov: 484
Celotno besedilo (3,14 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Možnosti za povečanje potenciala lokacij za marikulturo na obali in v slovenskem morju : končno poročiloVesna Flander-Putrle, Aleš Bolje, Janja Francé, Mateja Grego, Vlado Malačič, Boris Petelin, Milijan Šiško, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: V skladu s projektno nalogo »Možnosti za povečanje potenciala lokacij za marikulturo na obali in v slovenskem morju« smo pripravili Končno poročilo projektne naloge. Cilj projektne naloge je bil preveriti potencial že obstoječih lokacij marikulture na morju ter opredeliti potencialne nove lokacije na obali in v slovenskem morju, kjer bi bilo mogoče v prihodnje povečati obstoječe in razvijati nove oblike marikulture. V projektni nalogi smo uporabili le razpoložljive podatke. Pregledali smo veljavno zakonodajo na področju okoljevarstva, upravljanja in rabe voda, varovanja habitatov ter zdravja in dobrega počutja živali iz akvakulture, strokovno-raziskovalne ugotovitve in pripadajočo znanstveno literaturo.
Ključne besede: poročila, morja, gojenje morskih organizmov
Objavljeno v DiRROS: 05.09.2024; Ogledov: 106; Prenosov: 128
Celotno besedilo (6,14 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Nevarnosti v morju, ki večinoma to nisoVesna Flander-Putrle, Alenka Malej, Manja Rogelja, 2020, druge monografije in druga zaključena dela Povzetek: Morske trave niso alge, temveč spadajo med cvetnice. Od okoli 60 vrst, ki obstajajo na svetu, samo 4 izvorno uspevajo v Evropi – in vse najdemo tudi v slovenskem morju. To so: prava morska trava (Zostera marina), mala morska trava (Zostera noltii), kolenčasta cimodoceja (Cymodocea nodosa) in pozejdonka (Posidonia oceanica). Za vse so značilni tanki, ozki in dolgi listi. Pri nas tvori največje in najgloblje travnike kolenčasta cimodoceja (Cymodocea nodosa). Prisotnost morske trave je pokazatelj dobre kakovosti obalnega morja, travniki pa so pomemben habitat za številne organizme.
Ključne besede: hidrobiologija, morja, nevarnosti, zmotna prepričanja
Objavljeno v DiRROS: 04.09.2024; Ogledov: 104; Prenosov: 88
Celotno besedilo (6,08 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Toward the first documented extinction of a marine macroalga in the Mediterranean Sea?Emmanuelle Patricia Descourvières, Vinko Bandelj, Adriano Sfriso, Martina Orlando-Bonaca, Vesna Mačić, Ljiljana Iveša, Silvija Kipson, Edi Gljušćić, Claudio Battelli, Isabella Moro, Cosimo Solidoro, Annalisa Falace, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Fucus virsoides is a glacial relict-species endemic to the Adriatic that was widespread from northern Italy to southern Albania. In recent decades, however, it has suffered an alarming decline. In this study, all available records were reviewed to reconstruct its historical and current occurrence and to investigate the possible causes of its decline. Comprehensive mapping revealed a continuing decline with a significant shift, leaving only about 20 fragmented populations. While the species is already classified as critically endangered in Albania, F. virsoides could be considered functionally extinct in Istria (Croatia), critically threatened with extinction in Italy and Montenegro and locally extinct in Slovenia. The status of the species in the rest of Croatia is still unclear. The remaining populations are located in areas characterised by low temperatures, low salinity and high nutrient concentrations. Long-term analyses of these key abiotic factors revealed profound changes that suggest a link to the species' decline. This study provides a thorough assessment of the overall status of F. virsoides and argues for its inclusion on the IUCN Red List. Immediate conservation measures are needed for the long-term survival of this species.
Ključne besede: Adriatic sea, endangered species, distribution, hydrobiology, marine biology
Objavljeno v DiRROS: 28.08.2024; Ogledov: 157; Prenosov: 363
Celotno besedilo (3,12 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Vpliv dodatka nanofibrilirane celuloze na mehanske lastnosti poli(3-hidroksibutirata)Vesna Žepič Bogataj, Erika Švara Fabjan, Ida Poljanšek, Primož Oven, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: Namen prispevka temelji na inovativnem postopku izdelave nanokompozitov na osnovi poli(3-hidroksibutirata) (PHB) in nanofibrilirane celuloze (NFC). Raziskovalno delo obravnava pripravo koncentratnih mešanic PHB-prahu in NFC v vodni raztopini za tehnologijo ekstruzijskega mešanja. Ekstrudat koncentrirane mešanice PHB/NFC je bil nato uporabljen kot dodatek h granulirani obliki PHB pri pripravi brizganih vzorcev z različnimi utežnimi deleži NFC. V prispevku so podane določene omejitve pri predelavi tovrstnih materialov in predlagane uporabne rešitve za njihovo optimiziranje. Morfološke lastnosti nanokompozitnih komponent smo raziskali z elektronsko mikroskopijo (FE-SEM), mehanske lastnosti pa z nateznim preizkusom. Morfološka preiskava koncentratnih mešanic je razkrila prepleteno sestavo celuloznih nanofibril in polimernih kroglic, pri čemer se posamezne fibrile prepletajo v obliki širših pramenov in ustvarjajo videz zamrežene strukture znotraj polimerne komponente. Mikroskopski posnetki nanokompozitnih mešanic in izboljšane mehanske lastnosti izhodnih materialov potrjujejo,da je adhezivni stik med matrično in ojačitveno komponento dosežen, porazdelitev celuloznih nanofibril po polimerni osnovi pahomogena. Nanokompoziti z visokimi utežnimi deleži NFC (10 % utežnega deleža) dosegajo pomembno večje vrednosti modula elastičnosti (Et = 1720 MPa) in raztezka pri pretrgu (b = 3,1 %) ter prenesejo višje pretržne napetosti ( M = 26 MPa) v primerjavi z referenčnim polimernim vzorcem (Et = 1340 MPa;b = 2,4 %; M = 20 MPa). Rezultati študije dokazujejo, da je ob pravilni predpripravi polimernih mešanic in optimizaciji tehnologije ekstruzijske predelave, mogoče izdelati trdne in žilave materiale, pri čemer delež ojačitvene faze narekuje stopnjo izboljšave končnih lastnosti biopolimerne osnove.
Ključne besede: nanofibrilirana celuloza, poli(3-hidroksibutirat), morfologija, mehanske lastnosti, ekstruzija, tehnologija brizganja
Objavljeno v DiRROS: 14.08.2024; Ogledov: 245; Prenosov: 126
Celotno besedilo (1,24 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Review of heterobranch molluscs fauna in the Boka Kotorska Bay, MontenegroMilica Jovanović, Vesna Mačić, Domen Trkov, Martina Orlando-Bonaca, Lovrenc Lipej, 2019, pregledni znanstveni članek Povzetek: Heterobranch molluscs fauna in Montenegro has been poorly investigated so far. The aim of the present paper is to improve the knowledge about species diversity of these marine organisms in the Boka Kotorska Bay, specific fjord-like entity in the southern Adriatic Sea. New records of seven heterobranch species were obtained by field surveys in 2017, while three new records were provided by analysing underwater photographs from previous periods. The resulted checklist summarizes the knowledge of the diversity of heterobranchs in the Boka Kotorska Bay from the oldest record in 1967 to the present day, and consists of a total of 62 heterobranch species.
Ključne besede: heterobranch fauna, Boka Kotorska Bay, Montenegro
Objavljeno v DiRROS: 06.08.2024; Ogledov: 210; Prenosov: 126
Celotno besedilo (2,59 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Signatures of pigments and processes in the south Adriatic Pit - project MEDUZAMira Morović, Vesna Flander-Putrle, Davor Lučić, Branka Grbec, Barbara Gangai, Alenka Malej, Frano Matić, 2012, izvirni znanstveni članek Povzetek: During two cruises of the MEDUZA experiment conducted in July 2003 and May 2005 various data were obtained over the deepest part of the southern Adriatic Pit. Temperature, salinity, light transmission and fluorescence were measured in July 2003. During May 2005, except CTD measure- ments the samples were taken for laboratory determination of phytoplankton pigments with HPLC technique. During both cruises irradiance and radiance were measured at 14 wavelengths in the range 340-715 nm with optical probe to about 100 m depth. Bad weather conditions during both cruises caused interruption of measurements that continued after 24 to 48 hours. Stormy conditions have resulted in a slightly different structure of the water column. In the periods of measurements recorded were diurnal rhythms in a series of parameters, caused by solar radiation cycles in the surface layers as well as fluctuations in the deeper layers under the influence of the internal tide. Meteorological conditions and changes in sea level are also described. The analysis included the principal component and correlation analysis between the measured and derived parameters in order to establish a link between the in-situ pigments and multispectral data. During both cruises diurnal vertical oscillations were observed in biotic and abiotic parameters. Chlorophyll pigments prevailed over other pigments preventing other pigments to be distinguished spectrally. Regression models for chlorophyll a were established from radiance and reflectance ratios.
Ključne besede: termohaline properties, vertical migrations, Adriatic, South Adriatic Sea, diurnal rhithm, open sea, internal tide, Adriatic
Objavljeno v DiRROS: 05.08.2024; Ogledov: 315; Prenosov: 213
Celotno besedilo (1,26 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Mixtures of Chemical Pollutants at European Legislation Safety Concentrations: How Safe are They?Raquel Negrão Carvalho, Augustine Aruqwe, Selim Ait-Aissa, Anne Bado-Nilles, Stefania Balzamo, Anders Baun, Shimshon Belkin, Ludek Blaha, Francois Brion, Daniela Conti, Vesna Flander-Putrle, Valentina Turk, 2014, izvirni znanstveni članek Povzetek: The risk posed by complex chemical mixtures in the environment to wildlife and humans is increasingly debated, but has been rarely tested under environmentally relevant scenarios. To address this issue, two mixtures of 14 or 19 substances of concern (pesticides, pharmaceuticals, heavy metals, polyaromatic hydrocarbons, a surfactant, and a plasticizer), each present at its safety limit concentration imposed by the European legislation, were prepared and tested for their toxic effects. The effects of the mixtures were assessed in 35 bioassays, based on 11 organisms representing different trophic levels. A consortium of 16 laboratories was involved in performing the bioassays. The mixtures elicited quantifiable toxic effects on some of the test systems employed, including i) changes in marine microbial composition, ii) microalgae toxicity, iii) immobilization in the crustacean Daphnia magna, iv) fish embryo toxicity, v) impaired frog embryo development, and vi) increased expression on oxidative stress-linked reporter genes. Estrogenic activity close to regulatory safety limit concentrations was uncovered by receptor-binding assays. The results highlight the need of precautionary actions on the assessment of chemical mixtures even in cases where individual toxicants are present at seemingly harmless concentrations.
Ključne besede: morje, analizna kemija, biologija, evtrofikacija, hranilne snovi, fitoplankton, onesnaževanje, Piranski zaliv
Objavljeno v DiRROS: 02.08.2024; Ogledov: 218; Prenosov: 210
Celotno besedilo (4,50 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. First record of the nudibranch Marionia blainvillea (Risso, 1818) (Gastropoda: Heterobranchia) for MontenegroVesna Mačić, Milica Jovanović, Domen Trkov, Lovrenc Lipej, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: One specimen belonging to the nudibranch Marionia blainvillea (Risso, 1818) was found crawling on the gorgonian Leptogorgia sarmentosa (Esper, 1789) at Sv. Nedjelja, Boka Kotorska Bay, Montenegro. This is the first record of the species for Montenegrin waters and the third for the Adriatic Sea.
Ključne besede: seaslug, coralligenous assemblage, Boka Kotorska, Montenegro
Objavljeno v DiRROS: 01.08.2024; Ogledov: 212; Prenosov: 144
Celotno besedilo (696,22 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
