Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Nikica Ogris) .

541 - 550 / 573
Na začetekNa prejšnjo stran49505152535455565758Na naslednjo stranNa konec
541.
Borov smolasti rak (Fusarium circinatum)
Nikica Ogris, Barbara Piškur, 2017, strokovni članek

Ključne besede: varstvo gozdov, karantenski organizmi
Objavljeno v DiRROS: 03.09.2017; Ogledov: 3463; Prenosov: 580
.pdf Celotno besedilo (255,51 KB)

542.
Ocena potencialnega obroda samoniklih tržnih vrst gob v slovenskih gozdovih
Nikica Ogris, Andrej Piltaver, Dušan Jurc, 2014, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: empirični modeli, glive, tržni poteciali gob, samonikle gobe, obrod gob
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4764; Prenosov: 2305
.pdf Celotno besedilo (18,23 MB)

543.
544.
545.
Tree diseases determined by the reporting, prognostic and diagnostic service for forests in Slovenia 1982-2012
Nikica Ogris, Dušan Jurc, 2013, pregledni znanstveni članek

Povzetek: The Reporting, Prognostic and Diagnostic (RPD) service for forests is a legal forest protection organization in Slovenia and part of the public forest service. The aim of our study was to analyse RPD reports from 1982 to 2012. We analysed 120 reports that contained 992 records of tree diseases encompassing 189 species and genera. The most frequently recorded were foliage diseases (351 records, 42 species), needle diseases (162 records, 23 species), rots (111 records, 56 species), cankers (73 records, 9 species), and shoot diseases (72 records, 14 species). Ten most frequently recorded species were the following fungi: Erysiphe alphitoides, Lophodermium spp., Cryphonectria parasitica, Rhytisma acerinum, Sawadaea bicornis, Diplodia pinea, Hymenoscyphus pseudoalbidus, Mycosphaerella pini, Blumeriella jaapii, and Cronartium ribicola.
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4439; Prenosov: 2352
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

546.
Koledarski čas in učinki dela z žičnimi napravami syncrofalke na Tolminskem
Mirko Medved, Nikica Ogris, Jaka Klun, Boštjan Košir, Rafael Vončina, 2005, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Prispevek predstavlja analizo koledarskega asa in delovnih uinkov dveh žinic Syncrofalke na Tolminskem. Koledarski as je obravnavan po mednarodni metodologiji IUFRO. Delimo ga na koledarski as delovnega mesta, to je 261 dni,in na koledarski as zunaj delovnega mesta, ki znaša 104 dni letno. Za vsakdan upoštevamo 8 ur, kar velja tudi v slovenski delovni zakonodaji, zato znaša koledarski asi delovnega mesta 2.088 ur letno. Koledarski as je bil spremljan od zaetka julija 2002 do konca marca 2004, skupaj za dve opazovani žinici 1.270 koledarskih dni. V tem asu sta žinici na 79 linijah obratovali skupaj 709 dni, povpreno 204 dni na leto na žinico. Produktivni delovni as, kamor se šteje le spravilo, je znašal v povpreju 132 dni. Povprena dolžina linije, ki je od stolpa do zadnjega škripca v povpreju merila 336 m, je imela 0,62 vmesne podpore na linijo. Povprena razdalja spravila po nosilni vrvi je 208 m, razdalja zbiranja pa dobrih 34 m. Delež linij za spravilo navzgor je 62%. Povprena koliina lesa na ciklus je 1,04 m3 (1,12 t), na linijo pa 300 m3,od tega 83 % listavcev. Spremljanje koledarskega asa, za kar skrbi delovna skupina pri stroju, je dober pripomoek za dolgorono spremljanje in analiziranje niza parametrov uinkovitosti pri delu, doseganja uinkov stroja inprimerjave med stroji ter tudi za obraunavanje opravljenega dela.
Ključne besede: koledarski čas stroja, žična naprava, študij dela, učinki pri delu, Syncrofalke, Tolminsko, Slvoenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4323; Prenosov: 1819
.pdf Celotno besedilo (800,34 KB)

547.
Windthrow factors - a case study on Pokljuka
Nikica Ogris, Sašo Džeroski, Maja Jurc, 2004, izvirni znanstveni članek

Povzetek: This paper presents a case study in windthrow. The case study area was 1.7 ha of two forest gaps on the Pokljuka plateau, Slovenia, where strong wind had blown down 44 trees. An additional 44 standing trees closest to the fallen trees were used as a control group for comparative purposes. The following variables were measured for fallen trees: breast diameter, height, crown diameter and height as well, the number and diameter of roots, the volume of the root system, and root rot. Standing trees were measured for breast diameter, height, crown diameter and height, and the number and diameter of roots. The data were analysed using the machine learning methods in the Weka computer program. The most important factors of windthrow in the case study area were: storm wind (speed above 17 m/s), wet shallow soil, and the edges ofthe forest gaps. The results of the case study show that breast diameter, tree height and the presence of root rot can be classified as windthrow factors.
Ključne besede: wind, windthrow, root rot, factors of windthrow
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4177; Prenosov: 1876
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

548.
549.
550.
Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh