1. Izdelava in preverba metodologije za določitev kmetij, ki naj bi lahko uveljavljale prednostno pravico pri podelitvi koncesije za izkoriščanje gozdov v lasti RSAndreja Ferreira, Mirko Medved, Tomaž Cunder, 2008, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: metodologije, koncesije, izkoriščanje gozdov, državni gozdovi
Objavljeno v DiRROS: 03.11.2021; Ogledov: 523; Prenosov: 188
 Celotno besedilo (43,09 MB) |
2. |
3. Spremembe lastninske strukture gozdov zaradi denacionalizacije in njihove gozdnogospodarske poslediceIztok Winkler, Mirko Medved, 1994, izvirni znanstveni članek Povzetek: S političnimi in gospodarskimi spremembami po l. 1990 se v Sloveniji spreminja lastninska struktura. Za gozdove je zlasti pomemben proces denacionalizacije po II. svetovni vojni podržavljenih gozdov. Dosedanja raziskovanja kažejo, da je povprečna velikost vrnjene zasebne gozdne posesti 30 ha, vendar jo bodo v povprečju dobili 3 dediči. 40% denacionalizacijskih upravičencev oz. njihovih dedičev doslej ni imelo gozdov. Z denacionalizacijo se bo sicer povečalo število lastnikov gozdov, povprečna zasebna gozdna posest pa le malo. Polovica denacionalizacijskih upravičencev in dedičev je nekmetov
Ključne besede: denacionalizacija, zasebni gozdovi, lastniki, gospodarjenje, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3953; Prenosov: 1721
Celotno besedilo (1,35 MB) |
4. |
5. |
6. |
7. Primerjava metod kalkulacij stroškov gozdarske mehanizacije na primeru žičniceJaka Klun, Boštjan Košir, Janez Krč, Mirko Medved, 2007, pregledni znanstveni članek Povzetek: Primerjali smo rezultate kalkulacij neposrednih materialnih stroškov po sedmihuveljavljenih kalkulacijskih metodah za gozdarsko strojno delo. Metode imajo skupno izhodišče pri strukturiranju kalkulacijskih postavk, a se razlikujejo v načinu izračunavanja in upoštevanju posameznih postavk. Primerjava ob predpostavki enakih vhodnih podatkov in upoštevanju letne izkoriščenosti na primeru gozdarske žičnice kaže na razlike v ceni strojnega dela in s tem na težjo primerljivost gospodarnosti stroja na enoto proizvoda. Vhodne podatke za primerjavo metod kalkulacij stroškov dela smo pridobili s spremljanjem koledarskega časa treh strojev, z meritvami pri časovnih študijahin spremljanju učinkov. Pri 1000 obratovalnih urah stroja na leto se po primerjanih kalkulacijskih metodah lahko materialni strošek na enoto spravila razlikuje za več kot 50 %. Največje razlike nastajajo predvsem zaradirazličnih pristopov pri obravnavi variabilnih stroškov. Potrebna je previdnost pri interpretiranju kriterijev gospodarnosti, zlasti pri konkuriranju na enotnem trgu dela in storitev.
Ključne besede: kalkulacija stroškov, gozdarski stroji, žičnice
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3805; Prenosov: 1759
Celotno besedilo (712,84 KB) |
8. Statistično spremljanje razvoja mehaniziranosti gospodarskih družb v obdobju od leta 1966 do leta 2002Simon Resman, Boštjan Košir, Mirko Medved, 2005, izvirni znanstveni članek Povzetek: Analizirano je statistično spremljanje opremljenosti gospodarskih družb za delo v gozdni proizvodnji. Razvoj spremljanja družb je glede na posamezne objave razdeljen v tri obdobja: 1966-1985, 1986-1992 in obdobje po letu 1994. Zbrani so nekateri pomembnejši podatki za obdobje od leta 1966 do 2002, ki kažejo na razvitost gozdarske stroke. Preučeni so podatki o gozdnatosti in količini poseka, številu zaposlenih, opremljenosti in učinkovitosti mehanizacije, o porabi goriva za delo v gozdu ter o graditvi gozdnih cest. Stanje na področju mehaniziranosti gozdarskih podjetij se izboljšuje, a močno zaostaja za opremljenostjo in učinkovitostjo razvitejših držav. Statistični urad RS po letu 1994 zagotavlja redno letno spremljanje podatkov. Da bi bili podatki točnejši, je treba natančneje definirati zahtevane podatke in dosledneje zahtevati vračanje izpolnjenih anket. Neizpolnjen vprašalnik velikega podjetja pomeni precejšnjo vrzel v skupnih analizah podatkov. Ker primerjave med anketiranci zaradi zakona o varovanju podatkov niso več mogoče,je interes za raziskave s strani podjetij majhen.
Ključne besede: pridobivanje lesa, tehnična opremljenost, gozdarska podjetja, statistični podatki, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3792; Prenosov: 1727
Celotno besedilo (338,45 KB) |
9. Koledarski čas in učinki dela z žičnimi napravami syncrofalke na TolminskemMirko Medved, Nikica Ogris, Jaka Klun, Boštjan Košir, Rafael Vončina, 2005, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek predstavlja analizo koledarskega asa in delovnih uinkov dveh žinic Syncrofalke na Tolminskem. Koledarski as je obravnavan po mednarodni metodologiji IUFRO. Delimo ga na koledarski as delovnega mesta, to je 261 dni,in na koledarski as zunaj delovnega mesta, ki znaša 104 dni letno. Za vsakdan upoštevamo 8 ur, kar velja tudi v slovenski delovni zakonodaji, zato znaša koledarski asi delovnega mesta 2.088 ur letno. Koledarski as je bil spremljan od zaetka julija 2002 do konca marca 2004, skupaj za dve opazovani žinici 1.270 koledarskih dni. V tem asu sta žinici na 79 linijah obratovali skupaj 709 dni, povpreno 204 dni na leto na žinico. Produktivni delovni as, kamor se šteje le spravilo, je znašal v povpreju 132 dni. Povprena dolžina linije, ki je od stolpa do zadnjega škripca v povpreju merila 336 m, je imela 0,62 vmesne podpore na linijo. Povprena razdalja spravila po nosilni vrvi je 208 m, razdalja zbiranja pa dobrih 34 m. Delež linij za spravilo navzgor je 62%. Povprena koliina lesa na ciklus je 1,04 m3 (1,12 t), na linijo pa 300 m3,od tega 83 % listavcev. Spremljanje koledarskega asa, za kar skrbi delovna skupina pri stroju, je dober pripomoek za dolgorono spremljanje in analiziranje niza parametrov uinkovitosti pri delu, doseganja uinkov stroja inprimerjave med stroji ter tudi za obraunavanje opravljenega dela.
Ključne besede: koledarski čas stroja, žična naprava, študij dela, učinki pri delu, Syncrofalke, Tolminsko, Slvoenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3901; Prenosov: 1724
Celotno besedilo (800,34 KB) |
10. |
