11. Mamografska klasifikacijaMiljeva Rener, Tomaž Vargazon, 2004, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Izhodišča. S klasifikacijo napovemo stopnjo verjetnosti, da gre za malignom inobenem predlagamo nadaljnji postopek. Zaključki. Namen vseh klasifikacij je poenotenje izvidov, kar nam omogoča sporazumevanje, spremljanje in primerjavo.Namenjene so predvsem netipljivim spremembam. Poskusi standardizacije izvidov so prinesli veliko pozitivnih sprememb. Kljub temu pa so še vedno neskladja tako med različnimi radiologi kot celo pri vsakem posameznem radiologu. Dvojno odčitovanje z vsaj enirn bolj izurjenim odčitovalcem mora postati obvezno. Objavljeno v DiRROS: 01.12.2023; Ogledov: 430; Prenosov: 124 Celotno besedilo (1,10 MB) |
12. Pozicioniranje in kontrola kakovosti mamogramaZvonko Krajnc, Miljeva Rener, Alenka Rataj, Patricija Rusjan, Gregor Novak, Katja Čebulj, 2004, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Izhodišča. Pravilno pozicioniranje je predpogoj za zagotavljanje kakovosti mamografskih slik. Zato je pomembno, da dobro poznamo anatomijo in tehnike pozicioniranja, slikanja in razvijanja. Zaključki. Da bi dosegli optimalen prikaz tkiv, rnorarno pravilno nastaviti nosilec kasete in kompresorij ter izkoristiti premakljivost dojk, pomembna pa je tudi pravilna uporaba aparatur.Ob izvajanju mamografije moramo nujno upoštevati kriterije za kontrolo kakovosti. Pri tem nam pomaga pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati primarni centri za dojke v Republiki Sloveniji, ter evropske smernice. S kontrolo kakovosti bomo u Sloveniji zvišali kvaliteto in s tem prispevali k čirn zgodnejšemu odkrivanju sprememb na dojkah. Objavljeno v DiRROS: 01.12.2023; Ogledov: 493; Prenosov: 141 Celotno besedilo (2,14 MB) |
13. Presejanje za odkrivanje raka dojkKristijana Hertl, Miljeva Rener, Tomaž Vargazon, Maksimiljan Kadivec, Maja Podkrajšek, Maja Marolt-Mušič, Simona Jereb, Miha Čavlek, 2004, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Izhodišča. Rak dojk (RD) je zaradi visoke incidence v razvitem svetu in v Sloveniji velik zdravstveni in ekonomski problem. Redno mamografsko pregledovanje asimptomatskih žensk (presejanje oz. screening), starih 50-69 let dolgoročno zmanjša umrljivost za RD, ker odkrije raka v zgodnejši fazi. V Sloveniji presejanje ni organizirano tako kot v nekaterih evropskih državah, ampak je oportunistično, ko ženske preventivno prihajajo v centre za bolezni dojk (CBD) na pregled po priporočilu zdravnika ali po lastni želji. Za kakovost delovanja centri nimajo enotnih državnih smernic in nad njihovim delovanjem ni nadzora. Zaključki. Uspešnost presejanja je odvisna od izbora skupine primerne starosti, udeležbe, intervala med posameznimi krogi presejanja, števila projekcij, dvojnega odčitovanja, kontrole kakovosti ter rednega beleženja in analize doseženih rezultatov. Glavne pomanjkljivosti presejanja so napačno pozitivni in napačno negativni izvidi, izpostavljenost ionizirajočem sevanju ter prediagnosticiranost. Objavljeno v DiRROS: 01.12.2023; Ogledov: 482; Prenosov: 166 Celotno besedilo (639,35 KB) |
14. |
15. Mamografski videz normalne dojkeKristijana Hertl, Miljeva Rener, Maksimiljan Kadivec, Maja Podkrajšek, 2001, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Mamografski videz normalne dojke je pri vsaki ženski različen, čeprav imajo nekatere normalne anatomske strukture na mamogramu svojo značilno podobo. Na količino žleznega, vezivnega tkiva in maščobe ter na razmerje med njimi vplivaveč dejavnikov, na primer: starost ženske, menstrualni ciklus, nosečnost, hormonska substitucija. Objavljeno v DiRROS: 30.11.2023; Ogledov: 539; Prenosov: 129 Celotno besedilo (1,12 MB) |
16. Klinična presoja kakovosti mamogramovMiljeva Rener, Kristijana Hertl, Franc Guna, 2001, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Kakovosten mamogram prikaže kar največ tkiva dojke, je primerno eksponiran, kontrasten, ni neoster, je brez artefaktov in je narejen s sprejemljivo ekspozicijsko dozo. Končni videz mamograma je skupek raznih dejavnikov, od katerih so najpomembnejši sodobna mamografska naprava z optimalno naravnano fotocelico in s sodobnim priborom; posebna pozornost velja postopku razvijanja. Dobro usposobljeno, posebej za to delo izobraženo osebje mora nenehno vzdrževati visoko kakovost, to pa pripomore k čim manjšemu številu zgrešenih in zapoznelih diagnoz. Objavljeno v DiRROS: 30.11.2023; Ogledov: 478; Prenosov: 126 Celotno besedilo (810,89 KB) |
17. Nekaj napotkov za začetnikeMiljeva Rener, 1998, pregledni znanstveni članek Povzetek: Medtem ko je odločitev o morebitnem operativnem posegu pri tipljivih spremembah odvisna predvsem od kliničnega vtisa in se klinik včasih odloča ne glede na izvide slikovne diagnostike, velja za netipljive spremembe, da se odločamo predvsem glede na mamografsko ugotovljeno stopnjo sumljivosti, včasihne glede na citološki ali celo histološki izvid. Seveda mora biti radiolog seznanjen s šibkimi stranmi vsake posamezne preiskave. Objavljeno v DiRROS: 24.11.2023; Ogledov: 459; Prenosov: 106 Celotno besedilo (235,41 KB) |
18. Asimetrije dojk, strukturni nemir in zvezdaste lezijeIgor Kocijančič, Miljeva Rener, 1998, pregledni znanstveni članek Povzetek: Opisali smo mamografske značilnosti diferencialno diagnozo in dodatne diagnostične postopke pei mamografskih najdbah strukturnega nemira, asimetrij in zvezdastih lezij. Nakazali smo na korelacijo med kliničnimi in mamografskimi najdbami. Možnost malignoma je najmanjša pri asimetrijah, večja pri strukturnih lezijah v kombinaciji z asimetrijo in največja pri zvezdastih lezijah. Objavljeno v DiRROS: 24.11.2023; Ogledov: 552; Prenosov: 123 Celotno besedilo (264,95 KB) |
19. Kalcinacije in mikrokalcinacijeMiljeva Rener, 1998, pregledni znanstveni članek Povzetek: Cobra tretjina karcinomov vsebuje mikrokalcinacije, zaradi katerih jih pogostoodkrijemo v zgodnjem, lahko celo v preinvazivnem stadiju, ko je prognoza še zelo ugodna. Najpomembnejša slikovna diagnostična metoda je še vedno mamografija, ki jo v naši ustanovi pogosto dopolnjujemo s tankoigelno biopsijo pod vodstvom Citoguide-a, včasih tudi z ultrazvokom. Radiolog, ki krmari med Scilo in Karbido napačno pozitivnih in napačno negativnih izvidov, mora biti oborožen z dobršno mero znanja in izkušenj. Objavljeno v DiRROS: 24.11.2023; Ogledov: 408; Prenosov: 123 Celotno besedilo (385,20 KB) |
20. Smernice zdravljenja raka dojkCvetka Bilban-Jakopin, Jožica Červek, Tanja Čufer, Darja Eržen, Rastko Golouh, Kristijana Hertl, Janez Lamovec, Jurij Lindtner, Elga Majdič, Bojana Pajk, Ana Pogačnik, Miljeva Rener, Barbara Vidergar-Kralj, Maja Primic-Žakelj, Janez Žgajnar, 2004, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Objavljeno v DiRROS: 27.05.2020; Ogledov: 2218; Prenosov: 585 Celotno besedilo (904,07 KB) |