81. Klinična pot genetske obravnave bolnic z epitelijskim nemucinoznim rakom jajčnikov/jajcevodov/primarnim peritonealnim seroznim karcinomomErik Škof, Ksenija Strojnik, Marta Banjac, Ana Blatnik, Vida Stegel, Natalija Klopčič, Simona Hotujec, Srdjan Novaković, Mateja Krajc, 2021, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: rak jajčnikov, genetika, zdravljenje, klinične poti
Objavljeno v DiRROS: 16.03.2022; Ogledov: 692; Prenosov: 347
 Celotno besedilo (363,49 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
82. |
83. Klinična pot celostne rehabilitacije bolnikov z rakom dojkeNikola Bešić, Simona Borštnar, Andreja Gornjec, Teja Kovačec Hermann, Vesna Homar, Denis Mlakar-Mastnak, Nataša Kos, Nada Rotovnik-Kozjek, Mateja Kurir-Borovčić, Tanja Marinko, Andreja Cirila Škufca Smrdel, Branka Stražišar, Tanja Španić, Lorna Zadravec-Zaletel, 2020, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: rak dojke, bolniki, zdravljenje, klinične poti
Objavljeno v DiRROS: 14.03.2022; Ogledov: 737; Prenosov: 366
Celotno besedilo (2,09 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
84. Priporočila za obravnavo bolnikov z malignimi limfomiBarbara Jezeršek Novaković, Lučka Boltežar, Gorana Gašljević, Biljana Grčar-Kuzmanov, Monika Jagodic, Tanja Južnič Šetina, Veronika Kloboves-Prevodnik, Gregor Kos, Milica Miljković, Jana Pahole Goličnik, Samo Rožman, Urška Rugelj, Marija Skoblar Vidmar, Uroš Smrdel, Danijela Štrbac, Miha Toplak, Lorna Zadravec-Zaletel, Mateja Dolenc-Voljč, 2022, strokovna monografija Ključne besede: maligni limfomi, smernice, novotvorbe
Objavljeno v DiRROS: 14.03.2022; Ogledov: 810; Prenosov: 444
Celotno besedilo (3,61 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
85. Klinična pot celostne rehabilitacije bolnikov z rakom dojkeNikola Bešić, Simona Borštnar, Vesna Homar, Denis Mlakar-Mastnak, Zlatka Mavrič, Anamarija Mozetič, Jana Knific, Nataša Kos, Nina Kovačević, Nada Rotovnik-Kozjek, Nena Kopčavar Guček, Mateja Kurir-Borovčić, Tanja Marinko, Ana Pekle-Golež, Irena Rahne Otorepec, Gabrijela Simetinger, Andreja Cirila Škufca Smrdel, Branka Stražišar, Tanja Španić, Lorna Zadravec-Zaletel, 2021, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: rak dojke, bolniki, celostna rehabilitacija, klinične poti
Objavljeno v DiRROS: 14.03.2022; Ogledov: 798; Prenosov: 375
Celotno besedilo (2,09 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
86. Kaj je dedni rak? : dedno pogojeni raki - genetsko svetovanje in testiranjeAna Blatnik, Mateja Krajc, Ksenija Strojnik, Srdjan Novaković, Barbara Perić, Marta Banjac, Janez Žgajnar, 2020, ni določena Ključne besede: medicinska genetika, genetsko testiranje
Objavljeno v DiRROS: 11.03.2022; Ogledov: 771; Prenosov: 233
Celotno besedilo (1,43 MB) |
87. Programske smernice Državnega programa ZORAUrška Ivanuš, Edita Arh, Sonja Bebar, Branko Cvjetičanin, Dušan Deisinger, Mojca Florjančič, Aljoša Frelih, Urška Gašper, Biljana Grčar-Kuzmanov, Nina Jančar, Tine Jerman, Kaja Kališnik, Silvestra Kašnik-Čas, Veronika Kloboves-Prevodnik, Borut Kobal, Amela Duratović Konjević, Jerneja Kos, Gabrijela Kupljen, Mateja Lasič Pecev, Mateja Marčec, Leon Meglič, Sebastjan Merlo, Marko Mlinarič, Nataša Nolde, Irena Oblak, Maja Pakiž, Boštjan Pirš, Ana Pogačnik, Maja Primic-Žakelj, Alenka Repše-Fokter, Luka Roškar, Uršula Salobir Gajšek, Špela Sitar, Špela Smrkolj, Vivijana Snoj, Margareta Strojan Fležar, Tadeja Štrumbelj, Iztok Takač, Renata Toff-Jovan, Tomaž Tušek, Andreja Uštar, 2022, strokovna monografija Ključne besede: predrakave spremembe, zgodnja diagnostika, presejanje, presejalni programi, nacionalni programi, postopki, elektronske knjige
Objavljeno v DiRROS: 10.03.2022; Ogledov: 793; Prenosov: 402
Celotno besedilo (1,68 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
88. Impact of climate change on landslides in Slovenia in the mid-21st centuryMateja Jemec Auflič, Gašper Bokal, Špela Kumelj, Anže Medved, Mojca Dolinar, Jernej Jež, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Slovenia is affected by extreme and intense rainfall that triggers numerous landslides every year, resulting in significant human impact and damage to infrastructure. Previous studies on landslides have shown how rainfall patterns can influence landslide occurrence, while in this paper, we present one of the first study in Slovenia to examine the impact of climate change on landslides in the mid-21st century. To do this, we used the Representative Concentration Pathway (RCP) 4.5 climate scenario and future climatology simulated by six climate models that differed from each other as much as possible while representing measured values of past climate variables as closely as possible. Based on baseline period (1981-2010) we showed the number of days with exceedance of rainfall thresholds and the area where landslides may occur more frequently in the projection period (2041-2070). We found that extreme rainfall events are likely to occur more frequent in the future, which may lead to a higher frequency of landslides in some areas.
Ključne besede: climate change, landslides, models, hazard, prediction
Objavljeno v DiRROS: 09.03.2022; Ogledov: 798; Prenosov: 305
Celotno besedilo (4,78 MB) |
89. Retrieval of vertical mass concentration distributionsLonglong Wang, Samo Stanič, Klemen Bergant, William Eichinger, Griša Močnik, Luka Drinovec, Janja Vaupotič, Miloš Miler, Mateja Gosar, Asta Gregorič, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: Aerosol vertical profiles are valuable inputs for the evaluation of aerosol transport models, in order to improve the understanding of aerosol pollution ventilation processes which drive the dispersion of pollutants in mountainous regions. With the aim of providing high-accuracy vertical distributions of particle mass concentration for the study of aerosol dispersion in small-scale valleys, vertical profiles of aerosol mass concentration for aerosols from different sources (including Saharan dust and local biomass burning events) were investigated over the Vipava valley, Slovenia, a representative hot-spot for complex mixtures of different aerosol types of both anthropogenic and natural origin. The analysis was based on datasets taken between 1–30 April 2016. In-situ measurements of aerosol size, absorption, and mass concentration were combined with lidar remote sensing, where vertical profiles of aerosol concentration were retrieved. Aerosol samples were characterized by SEM-EDX, to obtain aerosol morphology and chemical composition. Two cases with expected dominant presence of different specific aerosol types (mineral dust and biomass-burning aerosols) show significantly different aerosol properties and distributions within the valley. In the mineral dust case, we observed a decrease of the elevated aerosol layer height and subsequent spreading of mineral dust within the valley, while in the biomass-burning case we observed the lifting of aerosols above the planetary boundary layer (PBL). All uncertainties of size and assumed optical properties, combined, amount to the total uncertainty of aerosol mass concentrations below 30% within the valley. We have also identified the most indicative in-situ parameters for identification of aerosol type.
Ključne besede: valley air pollution, aerosol vertical distributions, lidar remote sensing, in-situ measurements, aerosol identification
Objavljeno v DiRROS: 03.03.2022; Ogledov: 750; Prenosov: 281
 Povezava na celotno besedilo |
90. Celostna obravnava geokemije trdnih anorganskih delcev v urbanem okoljuMartin Gaberšek, 2020, doktorska disertacija Povzetek: Biogeokemično kroženje elementov je v urbanih okoljih zaradi velikega števila prebivalcev in njihovih različnih dejavnosti precej drugačno kot v naravnih. Zaradi kompleksnosti urbanih okolij, je pri geokemičnih raziskavah treba uporabiti celosten pristop. To pomeni, da s kombinacijo različnih metod preučujemo vsebnosti in pojavljanje potencialno strupenih elementov (PSE) v več urbanih materialih. V okviru doktorske disertacije smo na urbanem območju Maribora raziskovali tla, podstrešni, stanovanjski in cestni prah ter trdne delce nakopičene v snegu in delce v zraku. Opredelili smo lastnosti obravnavanih materialov in geokemične značilnosti Maribora ter vpeljali analizo trdnih delcev v zraku s SEM/EDS. Prevladujoč mineral v tleh je kremen (geogen vpliv), v cestnem prahu dolomit (zimsko posipanje cest) in v podstrešnem prahu sadra, ki je najverjetneje sekundarnega nastanka. Analiza vsebnosti 65 elementov v tleh in vseh treh tipih prahov je pokazala, da se ti materiali po kemični sestavi medsebojno močno razlikujejo. Prevladujoč antropogen izvor smo v vseh materialih, z izjemo stanovanjskega prahu, pripisali Cd, Cu, Pb, Sb, Sn in Zn. Dodatno so v posameznih materialih pretežno antropogenega izvora še nekateri drugi PSE. Na dveh industrijskih območjih (Melje in Tezno) so vsebnosti PSE običajno najvišje, zato predvidevamo, da so večinoma posledica pretekle in sedanje kovinske industrije. V primerjavi s tlemi, so vsebnosti PSE višje v prahovih, kar je deloma posledica razlik v njihovem nastanku in v fizikalno-kemičnih lastnostih, vpliva antropogenih virov ter različnega zadrževalnega časa materialov. Podstrešni prah odraža zgodovinske vplive, cestni prah predvsem današnje vplive industrije in prometa ter stanovanjski prah vplive znotraj stanovanj. Z analizo prahov in delcev v snegu ter zraku s SEM/EDS smo ugotovili, da izmed delcev s PSE v vseh materialih prevladujejo oglati Fe-oksidi. Samo na industrijskem območju Melje se pojavljajo Cu-Zn ostružki, ki najverjetneje izvirajo iz livarne in Fe-Cr (Cu, Mn, Ni) ostružki, najverjetneje iz tovarne kovinskega pohištva ter livarne. Za Tezno so značilni predvsem visoki deleži Fe-oksidov in kroglastih Fe-oksidov, pogosto z nizkimi vsebnostmi Mn in drugih PSE. Glede na rezultate, kemična sestava stanovanjskega prahu odraža predvsem vire znotraj stanovanj in manj zunanje vplive. Izmed notranjih virov smo najbolj jasno prepoznali uporabo vžigalnikov v stanovanjih v katerih stanovalci kadijo, kar se odraža v visokih vsebnostih Ce, Fe in La ter pojavljanju Fe-Ce-La-O kroglic. Biodostopni deleži (BAF) PSE se močno razlikujejo med različnimi elementi, vzorci in materiali. V tleh, cestnem in podstrešnem prahu so večinoma večji v želodčni fazi kot v želodčno-črevesni. Za stanovanjski prah velja obratno. Med najbolj biodostopnimi PSE v želodčni fazi so Cd, Cu, Pb in Zn, katerih povprečni BAF je pogosto nad 40 %, ter v želodčno-črevesni As, Cd, Cu in Ni.
Ključne besede: urbana geokemija, trdni delci, potencialno strupeni elementi, biodostopnost, tla, podstrešni prah, stanovanjski prah, cestni prah, SEM/EDS
Objavljeno v DiRROS: 03.03.2022; Ogledov: 1074; Prenosov: 359
Povezava na celotno besedilo |
