Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Marko Accetto) .

1 - 10 / 21
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Rast bora Pinus heldreichii Christ. na Planini Prenj v Bosni in Hercegovini_
Marko Accetto, 1980, elaborat, predštudija, študija

Ključne besede: gozdarstvo, ekologija, Pinus heldrechii christ., rastični dejavniki, Planina Prenj, Bosna, Hercegovina
Objavljeno v DiRROS: 03.11.2021; Ogledov: 352; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

3.
Vpliv rastlinojede divjadi na jezersko-kokrške gozdove v Karavankah in Kamniških Alpah
Marko Accetto, 1986, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: divjad, gozdarstvo, gozdovi, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 16.11.2020; Ogledov: 621; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

4.
Vpliv rastlinojede divjadi na jezersko-kokrške gozdove v Karavankah in Kamniških Alpah
Marko Accetto, 1986, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: divjad, gozdarstvo, gozdovi, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 16.11.2020; Ogledov: 535; Prenosov: 208
URL Povezava na celotno besedilo

5.
Vpliv rastlinojede divjadi na jelendolske gozdove v Karavankah
Marko Accetto, 1986, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: divjad, gozdarstvo, gozdovi, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 16.11.2020; Ogledov: 721; Prenosov: 227
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

6.
7.
Obnova, rast in razvoj sestojev črnega bora (Pinus nigra Arnold) na dolomitsko-apnenčastih rastiščih zahodne Bosne
Marko Accetto, 1979, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: gozdovi, črni bor, Bosna
Objavljeno v DiRROS: 16.11.2020; Ogledov: 825; Prenosov: 254
.pdf Celotno besedilo (3,59 MB)

8.
Gozdno in drugo rastje na levem bregu Iškega vintgarja
Marko Accetto, 2015, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V srednjem porečju Iške, to je na levem bregu Iškega vintgarja (dinarsko fitogeografsko območje, površina raziskanega območja 170,3 ha), smo med letoma 2008 in 2013 po standardni srednjeevropski fitocenološki metodi preučevali in v letu 2013 kartirali gozdno vegetacijo, ki je dotlej podrobno še niso ne preučili ne kartirali. Na osnovi analiz in primerjav številnih analitičnih in sinteznih preglednic vegetacije [tudi s pomočjo matematično-statističnih metod (Podani, 2001)], smo določili naslednje sintaksone: Primulo carniolicae-Pinetum nigrae, Fraxino orni-Pinetum nigrae var. geogr. Primula carniolica rhododendretosum hirsuti var. Laserpitium krapfii, Thymo praecocis-Pinetum nigrae s. lat., Querco-Ostryetum carpinifoliae s. lat., Carici sempervirentis-Ostryetum carpinifoliae, Omphalodo-Fagetum s. lat., Rhododendro hirsuti-Fagetum s. lat., Rhododendro hirsuti-Ostryetum s. lat., Hacquetio epipactis-Fagetum, Arunco-Fagetum s. lat., Lamio orvalae-Fagetum s. lat., Seslerio autumnalis-Fagetum s. lat., Ostryo carpinifoliae-Fagetum s. lat, Ostryo carpinifoliae-Piceetum in druge negozdne fitocenoze. Večino navedenih sintaksonov smo členili še na nižje sintaksonomske enote. Izsledki vegetacijskih preučevanj kažejo na izredno vegetacijsko in ekološko pisanost levega brega Iškega vintgarja, ki mu v bližnji in daljni okolici ne najdemo primerjave.
Ključne besede: vegetacija, ekologija, Iški vintgar, dinarsko fitogeografsko območje, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3118; Prenosov: 1545
.pdf Celotno besedilo (2,71 MB)

9.
Rastlinstvo in deloma rastje soteske Zale v zgornjem porečju Iške
Marko Accetto, 2013, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Between 2005 and 2009 and especially in 2011 and 2012, we studied the flora and partly vegetation of the Zala Gorge (Dinaric phytogeographical region, research area 403.2 ha). We divided the area under discussion into 40 units. We recorded all present taxa in each of them during different seasons. The results of floristic observations are shown by units, altitudinal belts and stream banks. We tested both floristic and ecological similarities between units by mathematicalstatistical methods. After analysis of groups of phytosociologic, chorological and plant life forms, we tested their density statistically by altitudinal belts and stream banks. Altogether, we recorded 503 taxa, 122 (24 %) of which were observed for the first time. The particularities of the Zala Gorge's flora are three endemic taxa, the long-known endemic species Primula carniolica now listed in Annexes II and IV of the EU FFH Directive, rare endemic species Scabiosa hladnikiana and recently described stenoendemic taxon Heliosperma veselskyi subsp. iskense, numerous Alpine, southeast-Alpine-Illyrian, southeast-European and other protected and threatened taxa. The results of the floristic and partly vegetation investigations show unique floristic and vegetational diversity of the Zala Gorge, which is distinguished floristically and ecologically from the recently described Iški vintgar. The new described syntaxa are: Scabioso hladnikianae Caricetum sempervirentis, Valeriano saxatilis-Molinietum arundinaceae, Omphalodo-Fagetum aretosum maculatae, -luzuletosum luzuloidis, -mercurialetosum perennis with variants Festuca altissima, Hordelymus europaeus and Ctenidium molluscum, -homogynetosum sylvestris, -cardaminetosum pentaphylli with variants Fraxinus excelsior and Geranium nodosum, Ostryo carpinifoliae-Piceetum and Bazzanio-Abietetum huperzietosum selaginis.
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2916; Prenosov: 1192
.pdf Celotno besedilo (3,80 MB)

10.
Nova spoznanja o rastlinstvu in rastju ostenij vzhodnega dela predalpskega sveta Slovenije
Marko Accetto, 2006, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V prispevku so prikazani izsledki opazovanj rastlinstva in rastja v petnajstihostenjih vzhodne polovice predalpskega sveta Slovenije (9755/ 4; 9756/3,4; 9757/ 3; 9855/ 4; 9857/1; 9955/2, 4). Ugotovljeno je, da ima skoraj vsako ostenje svoje floristične posebnosti in številne skupne rastlinske vrste. Med njimi imajo nova nahajališča redke rastlinske vrste Carex sempervirens, Carduus crassifolius ssp. glaucus, Campanula thyrsoides ssp. carniolica, Saxifraga petraea, S. crustata, Hieracium villosum, Rhododendron hirsutum. Prvič smo opisali fitocenoze asociacij Arabido alpinae-Saxifragetum petraeae, Jovibarbo hirtae-Saxifragetum crustatae in Campanulo cespitosae-Globularietum cordifoliae. Seznam opaženih rastlinskih vrst v ostenjih je hkrati širok naravni izbor taksonov za ozelenjevanje skalnatih cestnih brežin v toplejših legah predalpskega sveta.
Ključne besede: flora, vegetacija, ostenja, melišča, Posavsko hribovje, Potentillion caulescentis, Thlaspion rotundifolli, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2727; Prenosov: 1247
.pdf Celotno besedilo (3,79 MB)

Iskanje izvedeno v 0.6 sek.
Na vrh