Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Irena Kavčič) .

1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Predstavitev dejavnosti Doma Sv. Jožef duhovno prosvetnega centra s poudarkom na paliativni oskrbi
Irena Švab Kavčič, 2017, objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci

Ključne besede: duhovne dejavnosti, prosvetne dejavnosti, verska duhovna oskrba, institucionalno varstvo starejših
Objavljeno v DiRROS: 15.06.2020; Ogledov: 963; Prenosov: 335
.pdf Celotno besedilo (155,66 KB)

2.
3.
Pregled metod štetja kupčkov iztrebkov za ocenjevanje številčnosti rastlinojedih parkljarjev
Irena Kavčič, Boštjan Pokorny, Klemen Jerina, 2010, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Poznavanje številčnosti in lokalnih gostot populacij rastlinojedih parkljarjevje pomembno pri reševanju številnih upravljavskih in temeljno-bioloških vprašanj. Po svetu se za ocenjevanje številčnosti parkljarjev pogosto uporabljajo metode štetja kupčkov iztrebkov, ki pa so pri nas ostale več ali manj prezrte. Z namenom spodbujanja njihove rabe smo pripravili celosten pregled metod s priporočili za Slovenijo. Uveljavljena stadva načina izvedbe, t.j. s predhodnim čiščenjem in brez čiščenja kupčkov iztrebkov; pri slednjem moramo oceniti tudi čas razgradnje iztrebkov, ki se lahko med mikrohabitati in letnimi časi močno spreminja, zato tega načina ne priporočamo. Vzorčenje lahko poteka na vzorčnih ploskvah različnih oblik in velikosti ali z metodo linijskega transekta; izbira konkretne metode je odvisna od pričakovane gostote parkljarjev in preglednosti terena, ki pogojujemožnost zaznavanja iztrebkov. Zaradi heterogenosti habitatov je raziskovalno območje priporočljivo predhodno stratificirati po habitatni primernosti glede na pričakovane gostote parkljarjev. Stopnje iztrebljanja (t.j. število izločenih kupčkov iztrebkov / dan) se znotraj vrst spreminjajo glede na letni čas, spol in starost živali, vendar zaradi primerljivosti rezultatov svetujemo uporabo konstantnih stopenj (za jelenjad 25 in za srnjad 20 kupčkov iztrebkov) ter večkratno ponovitev vzorčenja v različnih letnih časih, s čimer pokrijemo sezonske razlike v rabi prostora. Na natančnost rezultatov vplivata predvsem priprava in izvedba vzorčenja, zato je treba tej fazi dela posvetiti veliko pozornost.
Ključne besede: prostoživeči prežvekovalci, metoda štetja kupčkov iztrebkov, stopnja iztrebljanja, razgradnja iztrebkov
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3354; Prenosov: 1233
.pdf Celotno besedilo (159,42 KB)

4.
Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh