51. Go for Mura : upravljanje poplavnih gozdov v območjih Natura 2000 ob MuriŠpela Ambrožič, Gregor Božič, Maarten De Groot, Andreja Ferreira, Tatjana Gregorc, Marjana Hönigsfeld Adamič, Anže Japelj, Andrej Kapla, Marko Kovač, Štefan Kovač, Lado Kutnar, Tom Levanič, Boštjan Mali, Aleksander Marinšek, Zdenka Mazej, Nikica Ogris, Špela Planinšek, Mitja Skudnik, Gabrijela Triglav Brežnik, Saša Vochl, Al Vrezec, 2017, strokovna monografija Povzetek: Vsebina publikacije na kratko povzema izsledke projekta Go for Mura. Predstavljeni so poplavni in močvirni gozdovi ob Muri, njihov pomen ter različni vidiki omenjenih gozdov, ki so bili raziskani tekom projekta. Predstavljene so ostale aktivnosti projekta .
Ključne besede: Natura 2000, gospodarjenje, poškodovanost gozdov, poplavni gozd, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 18.01.2021; Ogledov: 1577; Prenosov: 471
 Celotno besedilo (2,27 MB) |
52. Cultivation and utilization of Poplars, Willows and other fast-growing trees in Slovenia : report of the National Poplar CommissionGregor Božič, Andreja Ferreira, Anže Martin Pintar, Gordana Beltram, Marko Kovač, Darja Istenič, Špela Ščap, Marjana Westergren, Marko Bajc, Daniel Zorko, Simon Verebič, Nikica Ogris, Hojka Kraigher, 2020, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: Poplar, Willow, Black Walnut, Black Locust, international commission, FAO, national report, questionnaire, genetics, forest protection, legislation, categorisation, forest products, ecology, Slovenia
Objavljeno v DiRROS: 11.12.2020; Ogledov: 1344; Prenosov: 414
Celotno besedilo (624,71 KB) |
53. Questionnaire on poplars and other fast-growing trees sustaining people and the environment 2016 - 2019 : report of the National Poplar CommissionGregor Božič, Andreja Ferreira, Anže Martin Pintar, 2020, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: Poplar, Willow, Black Walnut, Black Locust, international commission, FAO, national report, questionnaire, genetics, forest protection, legislation, categorisation, forest products, ecology, Slovenia
Objavljeno v DiRROS: 11.12.2020; Ogledov: 1299; Prenosov: 409
Celotno besedilo (147,28 KB) |
54. Uspevanje omorike (Picea omorika (Pančić) Purk.) v generativnem semenskem nasadu Počivalnik pri PostojniSebastian Bambič, Kristjan Jarni, Gregor Božič, Robert Brus, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Omorika (Picea omorika (Pančić) Purk.) je endemična drevesna vrsta z Balkanskega polotoka, ki dobro uspeva tudi v Sloveniji in bi bila na nekaterih rastiščih v manjših deležih lahko zanimiva alternativa navadni smreki (Picea abies (L.) Karst.). Raziskavo smo opravili v nasadu omorike pod vrhom hriba Počivalnik med Uncem in Postojno. Drevesa so bila posajena leta 1988 in so zdaj v fazi drogovnjaka. Izmerili smo jim prsni premer in ocenili zdravstveno stanje. Izračunali smo deleže dreves različnih zdravstvenih stanj za posamezne provenience in fenotipe, izdelali model nasada, napravili analizo variance in post hoc test. Ugotovili smo, da imajo provenience velik vpliv na vitalnost dreves, ne pa tudi na debelinski prirastek. Vitalnost dreves se prav tako razlikuje med posameznimi fenotipi. Korelacijo med fenotipi in prsnimi premeri smo potrdili pri dveh od petih fenotipov (B; tip 'semidichotomy', C; tip 'serbica'). Vpliv fenotipa na debelinski prirastek je v različnih proveniencah različen. Glede na našo raziskavo bi bil ob morebitni uporabi za Dinarski kras v Sloveniji najprimernejši semenski material provenience Šargan, najprimernejša fenotipa pa C (tip 'serbica') in F (tip 'argentea'), oba sicer najbolj zaželena tudi v hortikulturi.
Ključne besede: Picea omorika, provenienca, fenotip, vitalnost, ujma, pogozdovanje
Objavljeno v DiRROS: 18.11.2020; Ogledov: 5996; Prenosov: 1710
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
55. 30 let spremljanja stanja gozdov v SlovenijiGregor Božič, Matjaž Čater, Mitja Ferlan, Maarten De Groot, Tine Hauptman, Domen Finžgar, Katarina Flajšman, Anže Japelj, Dušan Jurc, Milan Kobal, Marko Kovač, Hojka Kraigher, Lado Kutnar, Tom Levanič, Aleksander Marinšek, Nikica Ogris, Matej Rupel, Primož Simončič, Iztok Sinjur, Mitja Skudnik, Mihej Urbančič, Andrej Verlič, Urša Vilhar, Saša Vochl, Marjana Westergren, Daniel Žlindra, 2015, znanstvena monografija Ključne besede: gozdarstvo, monitoring gozdov, zborniki, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 05.06.2020; Ogledov: 2116; Prenosov: 571
Celotno besedilo (3,81 MB) |
56. Obvladovanje tveganj pri gospodarjenju s smreko v gozdovih Slovenije : zaključno poročilo projekta V4-1614Tom Levanič, Lado Kutnar, Andrej Kobler, Aleksander Marinšek, Matjaž Čater, Gregor Božič, Marjana Westergren, Maarten De Groot, Jernej Jevšenak, Samo Stopar, 2020, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: gospodarjenje z gozdovi, smreka, Slovenija, smrekovi gozdovi
Objavljeno v DiRROS: 27.05.2020; Ogledov: 1689; Prenosov: 705
Celotno besedilo (11,73 MB) |
57. Protokol za določanje kvalitete sadik gozdnega drevja : naloga JGS 3/2.4 "Analize kvalitete sadik in koreninskega sistema"Peter Železnik, Natalija Dovč, Gregor Božič, 2020, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: protokoli, gozdno drevje, sadike, SOP, kvaliteta sadik
Objavljeno v DiRROS: 19.03.2020; Ogledov: 1870; Prenosov: 263
Celotno besedilo (1,30 MB) |
58. The interplay between forest management practices, genetic monitoring, and other long-term monitoring systemsDarius Kavaliauskas, Barbara Fussi, Marjana Westergren, Filipos Aravanopoulos, Domen Finžgar, Roland Baier, Paraskevi Alizoti, Gregor Božič, Evangelia V. Avramidou, Monika Konnert, Hojka Kraigher, 2018, pregledni znanstveni članek Povzetek: The conservation and sustainable use of forests and forest genetic resources (FGR) is a challenging task for scientists and foresters. Forest management practices can affect diversity on various levels: genetic, species, and ecosystem. Understanding past natural disturbance dynamics and their level of dependence on human disturbances and management practices is essential for the conservation and management of FGR, especially in the light of climate change. In this review, forest management practices and their impact on genetic composition are reviewed, synthesized, and interpreted in the light of existing national and international forest monitoring schemes and concepts from various European projects. There is a clear need and mandate for forest genetic monitoring (FGM), while the requirements thereof lack complementarity with existing forest monitoring. Due to certain obstacles (e.g., the lack of unified FGM implementation procedures across the countries, high implementation costs, large number of indicators and verifiers for FGM proposed in the past), merging FGM with existing forest monitoring is complicated. Nevertheless, FGM is of paramount importance for forestry and the natural environment in the future, regardless of the presence or existence of other monitoring systems, as it provides information no other monitoring system can yield. FGM can provide information related to adaptive and neutral genetic diversity changes over time, on a species and/or on a population basis and can serve as an early warning system for the detection of potentially harmful changes of forest adaptability. In addition, FGM offers knowledge on the adaptive potential of forests under the changing environment, which is important for the long-term conservation of FGR
Ključne besede: forest monitoring, forest genetic monitoring, forest genetic diversity, silviculture
Objavljeno v DiRROS: 20.02.2020; Ogledov: 2035; Prenosov: 1282
Celotno besedilo (766,78 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
59. Raziskovalno delo kot del javne gozdarske službeNike Krajnc, Primož Simončič, Lado Kutnar, Daniel Žlindra, Barbara Piškur, Nikica Ogris, Hojka Kraigher, Gregor Božič, Mitja Skudnik, Matevž Triplat, 2019, strokovni članek Povzetek: Skladno z Zakonom o gozdovih del Javne gozdarske službe (JGS) opravlja tudi Gozdarski inštitut Slovenije (GIS). Aktivnosti JGS na GIS so usmerjene predvsem v strokovno podporo Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Zavodu za gozdove Slovenije. Področja dela JGS / GIS so naslednja: spremljanje stanja razvrednotenja in poškodovanosti gozdov, usmerjanje in strokovno vodstvo poročevalske, prognostično-diagnostične službe za gozdove, strokovno usmerjanje gozdne semenarske in drevesničarske dejavnosti, razvoj informacijskega sistema za gozdove, priprava strokovnih podlag za opravljanje del v gozdovih. GIS v okviru JGS opravlja tudi javna pooblastila. V 25 letih obstoja JGS/GIS so se nabrali številni dosežki ter za slovensko gozdarstvo pomembni rezultati. V prispevku predstavljamo poudarke JGS/GIS, za katere menimo, da so aktualni in zanimivi za strokovno javnost.
Ključne besede: gozdarstvo, javna gozdarska služba, raziskovalna dejavnost, Gozdarski inštitut Slovenije, javna gozdarska služba
Objavljeno v DiRROS: 16.11.2019; Ogledov: 2651; Prenosov: 725
Celotno besedilo (566,80 KB) |
60. Katalog harmoniziranih kazalnikov za spremljanje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in nacionalnega gozdnega programa v Republiki SlovenijiMarko Kovač, Andrej Ficko, Špela Ščap, Mitja Piškur, Anže Japelj, Marjana Westergren, Gregor Božič, 2019, strokovna monografija Ključne besede: participacija, nacionalni program gozdov, kazalniki, Slovenija, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 17.10.2019; Ogledov: 2208; Prenosov: 707
Celotno besedilo (1,00 MB) |
