1. Hormonsko zdravljenje pri raku telesa materniceBrigita Gregorič, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Rak materničnega telesa je heterogena bolezen, najpogostejši histološki endometroidni podtip ima najpogosteje izražene hormonske receptorje. V trenutni molekularni klasifikaciji se je izraženost estrogenskih (ER+) in progesteronskih receptorjev (PR+) izkazala kot prognostični dejavnik. Izraženost hormonskih receptorjev dodatno opredeli rak materničnega telesa, ki je brez specifičnega molekularnega profila. Pri zgodnjem raku materničnega telesa je pri endometroidnem podtipu, gradusa 1 do 2, FIGO 1A, možna konzervativna terapijas progestini, zadnja metaanaliza je pokazala manjšo verjetnost recidiva ob dodatku metformina. Pri napredovalem raku materničnega telesa, endometroidni gradusa 1 ali 2, ki je tipično hormonsko odvisen prihaja v poštev hormonska terapija, če ni velikega bremena bolezni. Raziskani so bili progestini, aromatazni inhibitorji, tamoksifen in fulvestrant. Predstavljen je tudi vpogled eventuelnih zdravljenj v prihodnosti glede na faze II raziskav, nakazuje se, da v prihodnosti lahko boljše odgovore na zdravljenje in/ali preživetje brez napredovanja bolezni, če aromataznim inhibitorjem dodamo CDK4/6 inhibitorje in/ali mTOR inhibitorje.
Ključne besede: rak maternice, ginekološki raki, ginekološka onkologija
Objavljeno v DiRROS: 30.05.2023; Ogledov: 187; Prenosov: 66
 Celotno besedilo (234,88 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Postopki za obravnavo bolnic z rakom materničnega vratuBarbara Šegedin, Sonja Bebar, Olga Cerar, Branko Cvjetičanin, Barbara Gazić, Brigita Gregorič, Urška Ivanuš, Borut Kobal, Manja Šešek, Leon Meglič, Maja Pakiž, Nina Kovačević, Špela Smrkolj, Erik Škof, Iztok Takač, Helena Barbara Zobec Logar, 2019, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: ONKOLOGIJA-STOJIŠČE, onkologija, ginekologija
Objavljeno v DiRROS: 10.06.2020; Ogledov: 1609; Prenosov: 506
Celotno besedilo (717,48 KB) |
3. Priporočila za obravnavo bolnic z rakom materničnega vratuBarbara Šegedin, Darja Arko, Sonja Bebar, Olga Cerar, Branko Cvjetičanin, Barbara Gazić, Brigita Gregorič, Urška Ivanuš, Borut Kobal, Manja Šešek, Leon Meglič, Maja Pakiž, Nina Kovačević, Špela Smrkolj, Erik Škof, Iztok Takač, Helena Barbara Zobec Logar, 2019, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: diagnostika, kirurško zdravljenje, radikalno zdravljenje, kemoterapija, sledenje pacientov, nosečnice, zdravstvena obravnava, recidiv, paliativna oskrba, epidemiologija, histopatologija, smernice
Objavljeno v DiRROS: 10.06.2020; Ogledov: 1648; Prenosov: 558
Celotno besedilo (984,88 KB) |
4. Smernice za obravnavo bolnikov z malignimi limfomiBarbara Jezeršek Novaković, Gorana Gašljević, Brigita Gregorič, Monika Jagodic, Tanja Južnič Šetina, Veronika Kloboves-Prevodnik, Gregor Kos, Marija Skoblar Vidmar, Uroš Smrdel, Ana Lina Vodušek, Marjeta Vovk, Lorna Zadravec-Zaletel, 2015, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: maligni limfomi, smernice, novotvorbe
Objavljeno v DiRROS: 27.05.2020; Ogledov: 1702; Prenosov: 534
Celotno besedilo (876,27 KB) |
5. Priporočila za obravnavo bolnic z rakom materničnega vratu : Reccomendations for diagnosis, treatment and follow-up of patients with cervical carcinomaBarbara Šegedin, Sebastjan Merlo, Darja Arko, Sonja Bebar, Olga Cerar, Branko Cvjetičanin, Barbara Gazić, Brigita Gregorič, Urška Ivanuš, Borut Kobal, Manja Šešek, Leon Meglič, Maja Pakiž, Nina Kovačević, Špela Smrkolj, Erik Škof, Iztok Takač, Helena Barbara Zobec Logar, 2019, strokovni članek Ključne besede: smernice, rak materničnega vratu, diagnostika, zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2019; Ogledov: 3114; Prenosov: 810
Celotno besedilo (456,34 KB) |
6. Presejanje na okužbo z virusom hepatitisa B in preprečevanje reaktivacije hepatitisa BTanja Čufer, Tanja Južnič Šetina, Boštjan Šeruga, Nina Turnšek, Brigita Gregorič, Mojca Matičič, 2011, strokovni članek Povzetek: Septembra 2010 so bile v Zdravniškem vestniku objavljene slovenske nacionalne usmeritve za preprečevanje reaktivacije hepatitisa B pri bolnikih, ki potrebujejo imunosupresivno zdravljenje. Te smernice temeljijo na usmeritvi dveh mednarodnih združenj za preučevanje bolezni jeter, evropskega EASL in ameriškega AASLD in predlagajo presejanje na okužbo z virusom hepatitis B (HBV) pri vseh bolnikih, pri katerih je predvideno imunosupresivno zdravljenje, med katere spada tudi sistemsko zdravljenje raka. Če se pri teh bolnikih ugotovi latentna okužba, se priporoča uvedba protivirusne učinkovine. Protivirusno zdravljenje po podatkih posameznih raziskav in metaanalize 11 raziskav zmanjša tveganje za reaktivacijo hepatitisa B in umrljivost zaradi reaktivacije hepatitisa B, medtem ko značilnega vpliva na skupno umrljivost ni bilo zaznati. Skoraj istočasno je ameriško združenje za klinično onkologijo ASCO objavilo začasna klinična priporočila za presejanje in preprečevanje reaktivacije hepatitisa B pri rakavih bolnikih na citostatskem zdravljenju. V njih je priporočeno presejanje na okužbo s HBV samo pri rakavih bolnikih z velikim tveganjem za kronično okužbo s HBV ter pri vseh bolnikih, pri katerih je predvideno zdravljenje z močno imunosupresivnim sistemskim zdravljenjem, kot je visokodozna kemoterapija s presaditvijo matičnih krvotvornih celic ali zdravljenje limfomskih bolnikov z rituksimabom. Profilaktičnega zdravljenja z lamivudinom ta skupina ne priporoča pri vseh bolnikih z latentno okužbo, ampak svetuje individualni razmislek o zdravljenju, ki naj temelji na tehtanju koristi in slabosti zdravljenja z lamivudinom pri vsakem posameznem bolniku. Ti dve objavi in njuna ne povsem enoznačna priporočila postavljajo pred slovenske onkologe vprašanje o najprimernejši oskrbi bolnikov v trenutni vsakodnevni klinični praksi. Zato smo v okviru ozke skupine strokovnjakov internistične onkologije in infektologije novembra 2010 pripravili okroglo mizo, katere sklepe objavljamo v tem prispevku. Za jasne sklepe o tem, ali je smiselno presejanje na okužbo s HBV pri vseh rakavih bolnikih na sistemskem zdravljenju, ter o varnosti in učinkovitosti protivirusnega zdravljenja pri kroničnih nosilcih HBV potrebujemo dodatne podatke, pridobljene v okviru prospektivnih kliničnih raziskav. Tudi v Sloveniji bomo izvedli prospektivno klinično raziskavo, ki nam bo odgovorila na vprašanje o pojavnosti kroničnih nosilcev HBV med našimi bolniki z limfomi in solidnimi raki ter nam dala podatke o učinkovitosti in varnosti protivirusnega predčasnega zdravljenja oz. kemoprofilakse pri naših bolnikih. Samo na lastnih izsledkih, pridobljenih v okviru načrtovane prospektivne študije, in ob upoštevanju izsledkov dodatnih, že potekajočih mednarodnih kliničnih raziskav bo mogoče oblikovati jasna in dokončna priporočila o presejanju in preprečevanju reaktivacije hepatitisa B pri slovenskih bolnikih z rakom, ki se sistemsko zdravijo.
Ključne besede: diagnostika, zdravljenje, preventiva
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2927; Prenosov: 748
Celotno besedilo (223,74 KB) |
