821. |
822. |
823. |
824. |
825. Analysis of trees planted in vicinity of hospitals in Ljubljana as a source of pollenAndreja Kofol-Seliger, Janez Pirnat, 2010, izvirni znanstveni članek Povzetek: The paper analyses woody plants growing in the vicinity of hospital buildings situated along Zalog Road, Korytko Street, Šlajmar Street, Bohorič Street and Njegoš Street in Ljubljana, Slovenia. Woody plants are an immediate potential source of allergenic pollen, affecting all park users such as patients, visitors and hospital employees. The most allergenic tree species in the park was found to be birch (Betula pendula Roth.), which accounts for 6.8% of all registered trees. The low allergenic maples (Acer sp.) and the low allergenic horse chestnut (Aesculus hippocastanum L.) account for 19.6% and 7.4%, respectively. Among the medium allergenic trees are ash (Fraxinus excelsior L.) (4.8%), plane (Platanus x hispanica Muenchh.) (4.2%), hornbeam (Carpinus betulus L.) (1.9%), and oak (Quercus sp.) and hazel (Corylus avellana L.) withless than 1%.
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4194; Prenosov: 1885
 Celotno besedilo (197,45 KB) |
826. Ophiostomatoid fungi (Ascomycota: Ophiostomataceae) associated with bark beetles and their possible economic impact in forests and timber productionAndreja Nève Repe, Maja Jurc, 2010, izvirni znanstveni članek Povzetek: Ophiostomatoid fungi are commercially and economically important group of fungi in forestry and timber production. This group is represented by several genera of Ascomycetes with common morphological characteristics, although withdistinct taxonomy and phylogeny. Several genera of ophiostomatoid fungi have been considered synonymous solely based on morphological similarities as a result of an adaptation to insect dispersal. Ophiostomatoid fungi cause considerable economic losses in the forestry and timber production due to sap stain and vascular wilt diseases. The threat of introduced ophiostomatoid fungi is increasing with the global timber trade and loose control measurements. An overview of the taxonomy, ecology, concept of association (mutualism/symbiosis) and the economic importance of ophiostomatoid fungi are provided.
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4289; Prenosov: 1851
Celotno besedilo (135,13 KB) |
827. Densification of woodAndreja Kutnar, Milan Šernek, 2007, pregledni znanstveni članek Povzetek: The paper treats the processes involved in wood densification and provides a summary of the state-of-the-art, as presented in the literature, with regard to densification as achieved by compression, accompanied by some form of hydrothermal treatment. The viscoelastic nature of wood is discussed, togetherwith its thermal softening and typical stress-strain relationships. The properties of densified wood products depend, apart from processing parameters, on various anatomical features such as density, the percentage of late wood material, ray volume and the loading direction. The problems associated with wood stabilization after densification are also treated. Relevant examples of wood densification from fundamental research, and the results of applied studies significant for everyday practice, are presented. Aspecial focus is given on the process of viscoelastic thermal compression (VTC) of wood.
Ključne besede: wood, densification, softening, transverse compression, viscoelasticity, glass transition temperature
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4194; Prenosov: 1906
Celotno besedilo (476,08 KB) |
828. Ugotavljanje antropogenega stresa pri bukvi (Fagus sylvatica l.) v ZasavjuAndreja Bienelli-Kalpič, Franc Batič, Primož Simončič, 2006, izvirni znanstveni članek Povzetek: Bukev (Fagus sylvatica L.) je prevladujoča drevesna vrsta v Sloveniji in osrednji Evropi ter kot taka primeren bioindikator zračnega onesnaženja. Bukevs svojo strukturo in funkcijo odseva razmere v okolju in smiselno dopolnjuje fizikalno-kemijske meritve zračnih onesnažil. Zasavje je eno izmed bolj onesnaženih predelov v Sloveniji zaradi industrije, ki je v preteklosti zelo degradirala to območje (rudarstvo, termoenergetika, steklarska industrija, kemična industrija). Vzorčna mesta smo izbrali v bližini ekološkega informacijskega sistema Termoelektrarne Trbovlje, kjer potekajo kontinuirane meritve zračnih onesnažil in meteoroloških parametrov. Kot referenčno mesto smo izbrali Prežo v Kočevski Reki. Stanje izbranih dreves smodoločali na osnovi biokemijskih kazalcev antropogenega stresa (fotosinteznipigmenti, antioksidanti) in mineralne preskrbljenosti dreves. Rezultati so pokazali, da so drevesa v Zasavju v stresu zaradi zračnega onesnaženja, kar potrjujejo statistično značilno večje vsebnosti žvepla, vodotopnih tiolov in manjša vsebnost fotosinteznih pigmentov v listih bukve v primerjavi z referenčnim, manj onesnaženim mestom. Vsebnosti makrohranil so bile na vseh vzorčnih lokacijah zadostne ali celo optimalne.
Ključne besede: bukev, Fagus sylvatica L., biondikacije, ekofiziološki kazalniki, makrohranila, zračno onesnaževanje, Zasavje
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4493; Prenosov: 1926
Celotno besedilo (3,79 MB) |
829. Vloga gozda v trajnostno-sonaravnem razvoju Zgornje GorenjskeAndreja Ferreira, 2006, izvirni znanstveni članek Povzetek: Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšne so družbene potrebe po vlogah gozda, in predlagati, kako bi gozd lahko dodatno prispeval k trajnostno-sonaravnemu razvoju Zgornje Gorenjske. Trajnost dosedanjega razvoja je bila ocenjena s pomočjo modela, v katerega so bili vključeni okoljski, socialni in ekonomski kazalci. Na osnovi prednosti in slabosti dosedanjega razvoja so prišle do izraza tudi družbene potrebe po vlogah gozda, ki smo jih v nadaljevanju primerjali z obstoječimi vlogami gozda. Ugotovili smo, da so bili v preteklosti razmeroma veliki napori vloženi v ohranjanje naravne dediščine, biotske raznovrstnosti in varovanje zemljišč pred erozijo, da pa bi bilo trebanujno okrepiti vlogo gozda pri ohranjanju poselitve, kmetijske dejavnostiin kulturne pokrajine ter energetski preskrbi prebivalstva.
Ključne besede: vloga gozdov, trajnostni razvoj, sonaravni razvoj, Zgornaj Gorenjska
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4266; Prenosov: 1912
Celotno besedilo (4,34 MB) |
830. Osnovni prostorski in demografski kazalci za območje alpske konvencije v SlovenijiAndreja Ferreira, 2005, strokovni članek Povzetek: Alpska konvencija je nastala na osnovi spoznanja alpskih držav, da je treba zaščititi naravne in kulturne vrednote ter hkrati podpreti trajnostno-sonaravni razvoj alpskega območja. Slovenija je ena izmed podpisnicte pomembne mednarodne pogodbe, ki povezuje 8 držav, 5.971 občin in več kot 13 milijonov prebivalcev. V raziskavi predstavljamo nekatere osnovne kazalce za slovensko območje Alpske konvencije in jih primerjamo s celotno državo.
Ključne besede: prebivalstvo, nadmorska višina, raba tal, Alpska konvencija, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4048; Prenosov: 1799
Celotno besedilo (910,18 KB) |
