Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Andrej Verlič) .

1 - 10 / 25
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Employing a latent class model to segment public preferences over an urban forest's recreational setting
Anže Japelj, Donald G. Hodges, Andrej Verlič, Luka Juvančič, 2016, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Objavljeno v DiRROS: 03.11.2021; Ogledov: 488; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (4,38 MB)

2.
Urban forests for resilient cities : book of abstracts
2016, druge monografije in druga zaključena dela

Ključne besede: mestno drevje, urbano gozdarstvo, primestni gozdovi, zborniki, povzetki
Objavljeno v DiRROS: 03.11.2021; Ogledov: 441; Prenosov: 337
.pdf Celotno besedilo (4,38 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Učinki usposabljanj za sistem za zgodnje obveščanje in hitro odzivanje (ZOHO) na tujerodne vrste v slovenskih gozdovih
Boris Rantaša, Andreja Gregorič, Lidija Turk, Marija Kolšek, Maarten De Groot, Andrej Verlič, Simon Zidar, Andreja Kavčič, Nikica Ogris, Lado Kutnar, Aleksander Marinšek, Barbara Piškur, Dušan Jurc, Janez Kermavnar, Špela Jagodic, Jana Kus Veenvliet, Judita Malovrh, 2021, strokovni članek

Povzetek: Prepoznavanje invazivnih tujerodnih vrst (ITV) na terenu in hiter odziv na nove najdbe ITV v gozdovih sta med ključnimi izzivi gozdarske stroke. Z namenom krepitve zmogljivosti za zgodnje zaznavanje tujerodnih vrst v gozdovih je bilo v okviru projekta Osveščanje, usposabljanje in ukrepanje za invazivne tujerodne vrste v gozdu (LIFE ARTEMIS), ki je potekal v letih 2016-2020, 33 izobraževanj po Sloveniji in eno v tujini. Skupno se je izobraževanj udeležilo 1.059 udeležencev. Izobraževanja so bila izvedena za izvajalce usposabljanj, strokovnjake, lastnike gozdov, prostovoljce in zaposlene v podjetjih, povezanih z gozdom. Izobraževalni cilji usposabljanj so bili doseženi. Analiza samoocenjevalnih vprašalnikov udeležencev izobraževanj je pokazala, da so bili pred usposabljanjem malo do srednje usposobljeni, po usposabljanju pa srednje do dobro. Pred usposabljanjem je manj kot polovica anketirancev vedela, kako se odzvati, ko opazijo ITV v gozdu. Po usposabljanju pa je to vedelo več kot 90 % anketiranih. Po usposabljanju za prenos sistema za zgodnje obveščanje in hitro odzivanje (ZOHO) v druge evropske države je več kot 80 % anketiranih odgovorilo, da so se naučili nekaj novega o ITV, 79 % anketiranih pa si želi tudi v prihodnje sodelovati v sistemu ZOHO. Udeleženci si v prihodnje želijo predvsem dodatnih znanj na področju prepoznavanja ITV ter več terenskih izobraževanj. V prispevku predstavljamo rezultate spremljanja uspešnosti usposabljanj in razpravo o morebitni potrebi po dodatnih usposabljanjih na področju obveščanja in hitrega odzivanja za tujerodne vrste v gozdnem prostoru.
Ključne besede: izobraževanje, invazivke, invazivne tujerodne vrste, sistem za zgodnje obveščanje in hitro odzivanje, anketiranje ciljnih skupin, gozdovi, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 26.10.2021; Ogledov: 572; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (582,71 KB)

4.
Strategija razvoja mestnih gozdov Ljubljane
Tina Simončič, Matjaž Harmel, Jurij Kobe, Robert Hostnik, Andrej Verlič, Urša Vilhar, Klemen Strmšnik, Luka Sešel, Rok Pisek, Dragan Matijašič, 2021, strokovni članek

Povzetek: Strategija razvoja mestnih gozdov Ljubljane opredeljuje vizijo in dolgoročne prioritete celovitega razvoja mestnih gozdov Ljubljane. Strategija je podlaga za upravljanje z mestnimi gozdovi, ki pomembno prispevajo k zagotavljanju zdravega življenjskega okolja za prebivalce in obiskovalce mesta. Strategija izraža/upošteva interes lokalne skupnosti do gozdov v mestu in njegovi neposredni okolici ter prispeva k odgovornemu načrtovanju gospodarjenja z gozdovi za potrebe skupnosti. Strategija je bila na pobudo Mestne občine Ljubljana izdelana v okviru projekta INTERREG URBforDAN za območje mestnih gozdov Ljubljane, torej vseh tistih, ki so po občinskem prostorskem načrtu opredeljeni kot gozdovi z izjemno poudarjenimi socialnimi funkcijami. Namen strategije je spodbuditi različne institucije, nevladne organizacije in posameznike k aktivnejšemu vključevanju v soodločanje o razvoju mestnih gozdov Ljubljane, krepiti zavest o pomenu teh gozdov ter izboljšati podlage za gospodarjenje z gozdovi, ki krepi socialne in ekološke funkcije. V prispevku so podane poglavitne značilnosti Strategije razvoja mestnih gozdov Ljubljane vključno s cilji in usmeritvami. Strategija nastavlja okvirje za sistem organizacijskih, finančnih in drugih ukrepov, s katerim bi lahko izboljšali usklajevanje javnih interesov v urbanem gozdnem prostoru, ki je pretežno v zasebni lasti. Izpostavlja tudi pomen sodelovanja z zasebnimi lastniki za zagotavljanje socialnih funkcij v mestnih gozdovih.
Ključne besede: pomen mestnih gozdov, strateški načrt, upravljanje, Ljubljana, projekt URBforDAN
Objavljeno v DiRROS: 02.08.2021; Ogledov: 719; Prenosov: 232
.pdf Celotno besedilo (336,18 KB)

5.
Green space area and type affect bird communities in a South-eastern European city
Maarten De Groot, Katarina Flajšman, Tomaž Mihelič, Urša Vilhar, Primož Simončič, Andrej Verlič, 2021, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Urbanization decreases the species richness and results in the homogenization of bird communities. Bird species are important indicator species for biodiversity and reflect the habitat quality of urban forests and other green spaces. In this study we investigated the key drivers that influence bird communities in urban forests and green spaces in the Southeastern European city of Ljubljana, Slovenia. We were interested in how the number of species, species dissimilarity and indicator species are affected by the type of green space (urban forest vs park), area of green space and type of urbanization (urban vs peri-urban areas). We sampled birds twice in 2012 in 39 standardized point counts across Ljubljana. We found that the abundance was influenced by the area of the green space. Species dissimilarity and species turnover are affected by the area and type of green space. Interestingly, the analysis showed that the species composition of peri-urban areas was similar to that of urban areas. Indicator species were found for all environmental variables. On the basis of the results, we suggest the strategy that would increase the diversity of birds and increase the stability of their populations in urban areas. Urban planners should encourage 1) both forests and parks since they harbour different species of birds, 2) larger green spaces since larger areas have species that are more typical of larger areas and 3) a mosaic of a larger number of smaller forest remnants combined with larger forest complex serving as source areas.
Ključne besede: urban forest, bird species composition, forest remnant, urbanization, peri-urban forest, bird monitoring, species richness
Objavljeno v DiRROS: 14.06.2021; Ogledov: 642; Prenosov: 320
.pdf Celotno besedilo (842,93 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
7.
8.
9.
Public preferences for the management of different invasive alien forest taxa
Anže Japelj, Jana Kus Veenvliet, Judita Malovrh, Andrej Verlič, Maarten De Groot, 2019, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Invasive alien species (IAS) require management to mitigate their impact on ecosystems. The success of management decisions often depends on whether they are socially acceptable and to what extent people are willing to be actively involved in an early warning and rapid response system (EWRR). We administered a nation-wide public poll to assess people%s knowledge on plant, insect and fungal IAS; their perception of IAS as an environmental problem; and their support for different IAS management measures. Most respondents (76%) knew the term IAS, and more than half (62%) provided a correct definition. Species with more media attention and those that are easily visible are more frequently identified correctly. Almost all respondents (97%) support an EWRR system; however, there is heterogeneity in terms of the types of actions people approve of. Non-lethal measures garner more support than lethal ones. Gender and previous knowledge also affect the level of agreement. The willingness-to-pay question largely confirmed this, as people were divided into four classes according to their preferences for either biological, mechanical or chemical measures to control IAS; completeness and location of removal; and having an EWRR established. Mechanical removal is the most preferred treatment in two of the four classes, and complete removal is preferred over partial removal in one of the four classes. Having an EWRR is consistently supported in all classes, and removal in urban areas is preferred over removal in forestland in only one class.
Ključne besede: Early warning and rapid response system, public attitudes, management measures, alien insects, alien plants, alien fungi
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2019; Ogledov: 2045; Prenosov: 1056
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Iskanje izvedeno v 0.6 sek.
Na vrh