91. Interakcije v mikorizosferi določajo dinamiko ogljika v ekosistemu bukovih gozdovTine Grebenc, Hojka Kraigher, 2009, original scientific article Abstract: Zaloga ogljika v gozdnih tleh je največji bazen terestičnih zalog organskega ogljika, njegova dinamika pa je vezana na talne, predvsem simbiontske organizme. Med najpomembnejše simbionte v gozdnih tleh, tako po vrstni kot funkcionalni pestrosti, sodijo ektomikorizne glive. V gozdnih ekosistemih v Sloveniji, v katerih prevladuje bukev, smo na osnovi morfoloških in molekularnih znakov identificirali večje število mikoriznih gliv in nekatere nove na kratko opisali. Na osnovi številčnosti posameznega tipa ektomikorize smo prvič izračunali prispevek tipa (vrste glive) ektomikorize k neposrednemu skladiščenju ogljika v ektomikorizi in v tleh v zgornjih plasteh tal (do globine 20 cm). Podatke o ogljiku, shranjenem v ektomikorizi, smo primerjali z modeliranimi količinami celotnega ogljika v gozdnih tleh, shematsko prikazali povezave in tokove ogljika ter pomen ektomikorize za dinamiko ogljika v gozdnih ekosistemih z bukvijo. Keywords: gozdna tla, bukev, Fagus sylvatica L., ektomikoriza, vrstna pestrost ektomikorize, funkcionalna pestrost ektomikorize, dinamika ogljika, ogljik v ektomikorizi Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4471; Downloads: 1912 Full text (654,33 KB) |
92. Analiza informacijskih vrzeli podatkov gozdne inventure v Sloveniji v luči zahtev Ministrske konference o varstvu gozdov v Evropi (MCPFE)Anže Japelj, Milan Hočevar, 2008, professional article Abstract: V okviru evropskega procesa MCPFE se stanje gozdov in trajnost gospodarjenja znjimi preverja na podlagi stanja ter sprememb šestih Helsinških meril in podrejenih kazalnikov trajnostnega gospodarjenja. Opredelili smo razhajanja - informacijske vrzeli - med informacijskimi zahtevami količinskih kazalnikov MCPFE in razpoložljivimi podatki gozdne inventure. Vrzeli smo opredelili na podlagi sedmih kakovostnih meril. Največji informacijski vrzeli smo z vidika podajanja stanja kazalnikov opredelili v okviru 3., z vidika sprememb pa 4. Helsinškega merila. Glavna vzroka za to sta, da gozdna inventura ne daje nikakršnih podatkov za dva kazalnika 3. in en kazalnik 4. Helsinškega merila, ter dejstvo, da podatki velikokrat obstajajo le za eno obdobje. Vrzelim botrujejo tudi neusklajenost definicij, prostorska nepopolnost podatkov in nepreglednost metodologij. Za zmanjšanje informacijskih vrzeli bi bilo treba vsisteme zbiranja podatkov vpeljati nove znake (npr. gozdni tipi, enodobni/raznodobni sestoji, tipi obnove), postopki bi morali temeljiti na jasnih statističnih načelih, ki jih je treba dokumentirati. Keywords: MCPFE, gozdna inventura, gozdna statistika, informacijske vrzeli, trajnost, gospodarjenje z gozdovi Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4598; Downloads: 1946 Full text (462,90 KB) |
93. Obravnavanje gozdnih sestojev v gozdarskem načrtovanju na primeru gozdnih območij Bohinj in PohorjeAleš Poljanec, Andrej Bončina, 2006, original scientific article Abstract: V raziskavi smo analizirali značilnosti izločanja in obravnavanja sestojev v gozdnogospodarskem načrtovanju na primeru objektov Bohinj (GGO Bled) in Pohorje (GGO Maribor) s skupno površino 29950ha gozdov. Analizo negovalnih enot ter primerjavo negovalnih enot in sestojev smo opravili na sistematično izbranem vzorcu devetindvajsetih oddelkov (9 % površine gozdov) v objektu Bohinj in petindvajsetih oddelkov (10 % površine gozdov) na Pohorju. Povprečna površina izločenih sestojev v Bohinju znaša 1,04 ha (Me = 0,53 ha), na Pohorju pa 2,30 ha (Me= 1,33 ha). Povprečna površina negovalnih enot je 2,00 ha (Me = 0,95 ha) v Bohinju in 1,88 ha (Me = 0,92 ha) na Pohorju. Na velikost izločenih sestojev predvsem značilno vplivajo struktura gozdnih sestojev, popisovalec, rastiščne razmere, gospodarjenje z gozdovi ter tradicija gozdarskega načrtovanja v posameznem območju. Keywords: sestoji, klasifikacija sestojev, gozdna inventura, gozdnogospodarsko načrtovanje, gozdnogojitveno načrtovanje Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4192; Downloads: 1734 Full text (3,52 MB) |
94. Ovrednotenje vegetacijske primernosti habitata ruševca (Tetrao tetrix L.) na PohorjuJurij Gulič, Marijan Kotar, Miran Čas, Miha Adamič, 2003, original scientific article Abstract: Ruševec se na Pohorju (severno-vzhodna Slovenija) pojavlja na grebenskih legahv zahodnem delu pogorja. V rastitvenih sezonah 2000 in 2001 smo napravilipopis aktivnosti sub-populacij na šestih znanih rastiščih in tako izločili ploskve potencialnega habitata. Na njih smo raziskovali odločilne vegetacijske strukture. V primerjavo sta vključeni tudi dve opuščeni rastišči.Vse popisne ploskve (400x400m) so bile razdeljene na 256 osnovnih ploskvic. Ugotavljamo, da so štiri aktivna rastišča. med seboj relativno homogena, od njih pa se jasno ločita obe opuščeni rastišči. Razlike med srednjimi vrednostmi ocenjevanih značilnosti vegetacijskih tipov (pokrovnost borovnice, brusnice, jesenske vrese, zeliščne plasti, delež travišč in traviščv zaraščanju, grmovne plasti, sklep krošenj smreke in jerebike v drevesni plasti ter mravljišč) so statistično značilne. Trend upadanja abundance ocenjevanih značilnosti habitata je opazen od zahoda do opuščenih rastišč na vzhodu, od zaledja stabilne alpske populacije proti robu ob subpanonskem fitogeografskem območju. Pokrovnost borovnice na aktivnih rastiščih je 19%, na opuščenih 5%, pokrovnost zeliščne plasti ocenjevanih vrstje 38%, na opuščenih 11%, število mravljišč je 13,7/ha, na opuščenih rastiščih 8/ha. Primerjava med vegetacijskimi tipi je pokazala, da so najprimernejši habitati na mestih, kjer se prepletajo barjanski ekosistemi (12%), travišča (15%), zaraščajoča travišča (41 %), gozd (31 %) in vodne površine (1 %), vendar ob pogoju, da območje ni v nadaljnjem zaraščanju in ni preveč obljudeno. Keywords: ruševec, Tetrao tetrix L., rastiščne značilnosti, habitatske zahteve, gozdna meja, vegetacijski popisi, zaraščanje planj, varstvo narave, Centralne Alpe, Pohorje Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4537; Downloads: 1935 Full text (1,33 MB) |
95. Boniteta gozdnih rastišč na jugovzhodnem slovenskem gorskem krasuMartin Čokl, 1967, treatise, preliminary study, study Keywords: gozdarstvo, gozdna rastišča, Slovenija, Kras, bonitete, gorski Kras, drevesni prirastek Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 2588; Downloads: 677 Full text (1,25 MB) |
96. Poročilo o projektni nalogi FutMon LIFE07ENV/D/000218 : mejnik 5Primož Simončič, Mitja Skudnik, Gal Kušar, Saša Vochl, Nikica Ogris, Tom Levanič, Matej Rupel, Daniel Žlindra, Mitja Ferlan, Andrej Verlič, Marko Kovač, 2011, treatise, preliminary study, study Keywords: metodologija, gozdna inventura, evropska mreža, FutMon+ Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 2818; Downloads: 729 Full text (6,23 MB) |
97. Poročilo o projektni nalogi FutMon LIFE07ENV/D/000218 : mejnik 4Primož Simončič, Mitja Skudnik, Gal Kušar, Saša Vochl, Nikica Ogris, Tom Levanič, Daniela Stojanova, Robert Krajnc, Špela Jagodic, Dušan Jurc, Lado Kutnar, Matej Rupel, Daniel Žlindra, Mitja Ferlan, Andrej Verlič, Urša Vilhar, Marko Kovač, 2010, treatise, preliminary study, study Keywords: metodologija, gozdna inventura, evropska mreža, FutMon+ Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 2844; Downloads: 791 Full text (3,54 MB) |
98. |
99. |
100. Raziskave gozdnih ekosistemov na območju Mošenika pri Kočevski Reki : zbornik prispevkov2001, not set Keywords: Kočevsko, gozdovi, ekologija, ekosistemi, monitoring, gozdna tla, rastlinske združbe, vegetacija, zborniki Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 3731; Downloads: 784 Full text (3,75 MB) |