1. Delovanje, ekosistemska vloga in vpliv naravnih motenj na gozdove s poudarkom na vetrolomih in namnožitvah podlubnikov – pregledMatevž Konjar, Matija Klopčič, 2024, pregledni znanstveni članek Povzetek: Naravne motnje so eni izmed osrednjih upravljalskih in znanstvenih izzivov, s katerimi se spoprijema gozdarska stroka. Njihova vloga se s povečevanjem vpliva podnebnih sprememb povečuje in spreminja. Namen preglednega članka je pripraviti strnjen in aktualiziran pregled znanstvenih dognanj, ki se nanašajo tako na vlogo in delovanje motenj v gozdnih ekosistemih kot tudi na pomen naravnih motenj z vidika upravljanja gozdnih ekosistemov in trajnostnega zagotavljanja vseh funkcij gozdov. Članek vsebuje pregled aktualnih raziskovalnih izsledkov in razvoja razumevanja delovanja in vloge naravnih motenj ter pregled raziskovalnih rezultatov s področja preučevanja različnih tipov motenj s poudarkom na vetrolomih in namnožitvah podlubnikih.
Ključne besede: naravne motnje, režimi naravnih motenj, dejavniki naravnih motenj, vetrolom, podlubniki, gospodarjenje z gozdovi, podnebne spremembe
Objavljeno v DiRROS: 11.03.2025; Ogledov: 1762; Prenosov: 762
 Celotno besedilo (1,44 MB) |
2. Sanacija gozdov po zaporednih vetrolomih v letu 2023 na Polovniku v gozdnogospodarski enoti BovecNejc Koren, Dragan Marković, 2024, strokovni članek Povzetek: V prispevku so skupaj s potekom sanacije vetrolomov na Polovniku opisani postopek in prizadevanja Krajevne enote Bovec in Območne enote Tolmin Zavoda za gozdove Slovenije za celosten pristop k odpravljanju posledic takih ujm skupaj z Agrarno skupnostjo Čezsoča kot glavnim oškodovancem. Med poletnimi neurji leta 2023 je bilo namreč na hribu Polovnik v severozahodnem delu gozdnogospodarskega območja Tolmin poškodovane več kot 35.000 m 3 lesne mase. Kot odziv na nastalo situacijo je po zajemu podatkov iz zraka in pregleda na terenu Zavod za gozdove Slovenije izdelal sanacijski načrt območja. Določenih je bilo dvanajst glavnih spravilnih polj, dograjen je bil dodaten krak gozdne ceste, sedaj pa na tamkajšnjem zahtevnem terenu poteka predvsem žičniško spravilo lesa. Po končanih delih s spravilom lesa bodo sanacijo nadaljevali z obnovo gozdov, predvsem naravno nasemenitvijo, ponekod s spopolnitvenim sajenjem. Sanacija Polovnika lahko služi kot primer odziva na naravne ujme večjih razsežnosti in razumevanju njihove dinamike pri oblikovanju prilagoditvenih praks upravljanja za prilagajanje gozdov na take režime motenj.
Ključne besede: vetrolom, naravne motnje, sanacija poškodovanih gozdov, sanacijski načrt, spravilo lesa, Agrarna skupnost Čezsoča, Alpe
Objavljeno v DiRROS: 20.09.2024; Ogledov: 906; Prenosov: 302
Celotno besedilo (578,48 KB) |
3. Naravne motnje na Bovškem – analiza vpliva naravnih motenj in vzrokov za njihovo pojavljanjeMatevž Konjar, Matija Klopčič, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: V raziskavi smo analizirali strukturo poseka na Bovškem v obdobju 1995–2020 s poudarkom na sanitarnem poseku zaradi vetra in podlubnikov ter poskušali poiskati glavne dejavnike, ki vplivajo na verjetnost pojavljanja vetrolomov in namnožitve podlubnikov. Pridobili smo podatke o količini in strukturi poseka za raziskovalno območje v obdobju 1995–2020 in podatke o šestindvajsetih lokacijah vetrolomov z znanim časom nastanka ter šestindvajsetih odsekih, poškodovanih zaradi podlubnikov. Podatke smo analizirali s pomočjo metod opisne statistike, bivariatne analize in binarne logistične regresije. V raziskovalnem območju smo zaznali izrazito povečanje sanitarnega poseka po letu 2018. Glavna vzroka sanitarnih sečenj sta bila veter in podlubniki. Binarna logistična regresija je kot ključne dejavnike za pojav vetrolomov izpostavila kamnitost in prisotnost minulih motenj ter valovitega reliefa. Bivariatne analize so pokazale tudi, da se vetrolomi pojavljajo predvsem v debeljakih z visoko lesno zalogo, ki rastejo na zmernih do strmih grebenih z južno ekspozicijo, imajo tesen ali vrzelast sklep in večji delež pomlajenih vrzeli. Binarna regresija je izpostavila tudi vpliv močnih jugozahodnih vetrov, ki prinašajo obilne padavine. Za pojav podlubnikov je binarna logistična regresija kot ključne dejavnike izpostavila količino lesne zaloge in delež iglavcev. Bivariatne analize so pokazale tudi, da se podlubniki pogosteje pojavljajo v odsekih z valovitim reliefom in jugovzhodno ekspozicijo, večjim deležem mladovij in sestojev v obnovi ter manjšim deležem drogovnjakov. Analizirali smo tudi trend večanja sanitarnega poseka po koncu proučevanega obdobja 1995–2020.
Ključne besede: naravne motnje, vetrolom, podlubniki, Alpe
Objavljeno v DiRROS: 20.09.2024; Ogledov: 890; Prenosov: 353
Celotno besedilo (718,84 KB) |
4. Julijske ujme so povzročile večjo škodo v gozdovih in na gozdni infrastrukturiJaša Saražin, Urša Vilhar, 2023, strokovni članek Ključne besede: gozdovi, ujme, škoda, gozdne prometnice, toča, vetrolom, poplave, hudourniki, gozdna vlaka, gozdne ceste, Cerkno
Objavljeno v DiRROS: 18.08.2023; Ogledov: 1535; Prenosov: 660
Celotno besedilo (5,35 MB) |
5. Orkanski vetrovi v februarju poškodovali 7 – 8 milijonov kubikov okroglega lesa v državah Srednje EvropeŠpela Ščap, 2020, strokovni članek Ključne besede: okrogli les, veter, poškodbe lesa, gozdarstvo, gozdovi, Evropa, vetrolom, podlubniki
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2022; Ogledov: 1355; Prenosov: 431
Celotno besedilo (2,66 MB) |
6. |
7. Poročilo o preskusu št.: LVG 2021-043 : opis vzorca: Pinus sylvestris, veja (z listi ali brez) ali poganjki : namen testiranja: sum na: Lecanosticta acicolaNikica Ogris, Andreja Kavčič, 2021, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, rdeči bor, Diplodia pinea, Pinus sylvestris, sušica najmlajših borovih poganjkov, vetrolom, borov kapar, Leucaspis pini
Objavljeno v DiRROS: 11.06.2021; Ogledov: 1671; Prenosov: 599
Celotno besedilo (999,24 KB) |
8. Eno leto po vetrolomuNike Krajnc, Andrej Breznikar, 2019, strokovni članek Povzetek: Minilo je eno leto od vetroloma, ki je povzročil veliko škode v gozdovih. Ker se izredni dogodki v gozdovih vrstijo že nekaj let, je pogled na potek sanacije pomemben, pomembna pa je tudi razprava med deležniki, ki so kakorkoli vpleteni v potek sanacije. Po ocenah Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) je bilo v vetrolomu, ki je v decembru 2017 prizadel gozdove, poškodovanih 2,9 milijona m3 drevja za posek, škoda pa je bila ocenjena na 48 milijonov evrov. Tako je bilo po ocenah ZGS od leta 2014 poškodovanega že več kot 19 mili. m3 drevja, skupna škoda pa je ocenjena na skoraj 400 milijonov evrov. Ko se soočamo s situacijo, ko sanitarni posek predstavlja več kot 60 % letnega poseka, sta nujna komunikacija in usklajeno delovanje različnih akterjev pri sanaciji naravnih ujm v gozdovih. Potrebna je kritična ocena minulega ukrepanja, pa tudi prilagajanje ukrepov novim situacijam, dialog med akterji in učenje iz storjenih napak. Korak v tej smeri je bil tudi posvet, ki smo ga 19. 12. 2018 organizirali na Gozdarskem inštitutu Slovenije in se ga je udeležilo več kot 65 predstavnikov gozdarskih podjetji, raziskovalnih institucij, javnih zavodov, interesnih združenj in državnih institucij.
Ključne besede: gozdovi, vetrolom, sanacija poškodovanih gozdov, posvet
Objavljeno v DiRROS: 20.03.2019; Ogledov: 4266; Prenosov: 1173
Celotno besedilo (310,42 KB) |
9. S sistematično obnovo do stabilnih in na ujme odpornih gozdovMitja Skudnik, 2018, predgovor, uvodnik, spremna beseda Ključne besede: pogozdovanje, vetrolom, obnova gozdov, lovski informacijski sistemi, upravljanje z divjadjo, medonosne drevesne vrste
Objavljeno v DiRROS: 10.11.2018; Ogledov: 4144; Prenosov: 1234
Celotno besedilo (42,85 KB) |
10. |
