Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (smisel) .

1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Na položajih vserazpoložljivosti
Dean Komel, 2026, ni določena

Povzetek: Novo filozofsko delo Deana Komela Na položajih vserazpoložljivosti nadaljuje obravnavo tematike iz treh njegovih prejšnjih knjig: Totalitarium (2019), Horizonti kontemporalnosti (2021) in V paralelah smisla (2023). Naslov Na položajih vserazpoložljivosti je mogoče razumeti v več pomenih, najprvo kot soočenje s položajem človeka v svetu, kolikor ga zadeva brisanje smisla, ki je poznano kot nihilizem. Za avtorja pa je izhodiščno vprašanje, koliko smo zmožni prepoznati moč nihilizacije, ki je v njem na delu in dela vse razpoložljivo v funkciji prevzemanja prevlade nad vsem. (dr. sc. Petar Šegedin) Dean Komel v monografiji z naslovom Na položajih vserazpoložljivosti podaja obravnavo nihilizma z vidika nihilizacije horizonta sveta. V prvem delu razprave pokaže, kako ta nihilizacija vstopa v funkcijo opolnomočenja subjektivitete družbe, ki pa se s tem vzpostavlja kot moč brezmejnega razpolaganja z vsem obstoječim. Posledična totalna razpoložljivost vsega na frontni črti nihilizma (eno poglavje avtor nameni tudi »vojni nihilizma«) preobraža univerzum v totalitarium z manjšimi ali večjimi, a vsekakor nesprejemljivimi tveganji vsesplošnega uničenja. (prof. dr. Marjan Šimenc)
Ključne besede: smisel, kriza, družba
Objavljeno v DiRROS: 19.03.2026; Ogledov: 27; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (6,83 MB)

2.
Smiselna dezorientacija in nihilistični precep : Znanstvena monografija
2026, znanstvena monografija

Povzetek: Razprave pod naslovom Smiselna dezorientacija in nihilistični precep naslavljajo družbeno-kritična, filozofska, zgodovinska, religiozna, umetniška in literarna vprašanja, ki so programsko začrtane v Konceptualnem zarisu Deana Komela, podanem v okviru izvedbe raziskovalnega projekta »Hermenevtični problem razumevanja človeške eksistence in koeksistence v epohi nihilizma« (2022–2025). Monografija združuje dvajset recenziranih prispevkov, ki ponujajo raznolike poglede in izražajo izključno stališča avtorjev in avtoric, v katera se uredniško ni naknadno posegalo ali se jih usklajalo. Ob tej priliki bi se vsem avtorjem in avtoricam tudi zahvalila za sodelovanje. Razprave reflektirajo situacijo sodobnosti, ki jo zaznamuje kriza orientacijskih dejavnikov kot so vrednote, norme in tradicija ter ontološki, etični, socialni in drugi referenčni toposi na področjih filozofije, umetnosti, zgodovine, tehnoznanosti, ekonomije, prava, religije, politike, religije in medijev, ki predpostavljajo ter hkrati postavljajo smiselnost kot merilo človeškega delovanja. Kakor je podano tudi v konceptualnem zarisu, smiselna dezorientacija ne označuje zgolj mešanja ali konflikta različnih orientacij, temveč bivanjsko situacijo v katerem orientacija sama izgublja svojo normativno in razmejevalno moč. Nihilistični precep tako ne zadeva le umanjkanja in pogrešanja vrednostnih izpolnitev, marveč hkrati tudi izgubo njihove orientacijske relevantnosti. Nihilistični precep zato ni razkol, temveč razpona, v kateri se javlja potreba po smislu na eni ter razpoložljivi načini za njegovo uresničevanje na drugi strani. V tej razponi filozofske razprave obravnavajo, kako je človekova eksistenca in koeksistenca izpostavljena nenehno spreminjajočim se družbenim pričakovanjem, kjer se izguba smisla ne javlja le v metafizični presežnosti, temveč zlasti kot orientacijska zmožnost, brez katere razločevanje in presoja vrednot sploh nista več mogoči. Zgodovinski in družbeni prispevki izpostavljajo dezorientacijo v aktualnem času, ki se v slovenski, pa tudi v širši svetovni perspektivi danes kaže kot nezmožnost oblikovanja skupnih orientacij s pogledom v preteklost in na prihodnost. Prispevki s področja teologije tematizirajo transcendenco smisla, ob čemer izstopi tudi razpetost religioznega izročila med institucionalnim in eksistencialnim vidikom njegovega sprejemanja in dojemanja. Razprave o umetnosti in literaturi odstirajo, kako je sodobna kultura podvržena ambivalentnosti kriterijev, spričo česar tudi umetniška svoboda in estetsko vrednotenje sami po sebi ne že zagotavljata, kaj šele izgotavljata smisel ustvarjalnosti. Paralelno s tem se odpirajo tudi vprašanja učinkovanja smisla v tehnološko vodeni produkciji ter potrošnji, zlasti kar zadeva umetno inteligenco, informacijsko komunikacijo in generativno manipulacijo, ki se danes promovirajo kot obljuba učinkovite orientacije, pri čemer se pogosto spregleda za koga oziroma proti komu je u(s)merjena. Tematsko polje smiselne dezorientacije in nihilističnega precepa je v knjigi reflektirano predvsem kot hermenevtični problem razumevanja sodobne človeške eksistence in koeksistence, na podlagi česar se izrišejo njegove širše družbene implikacije, tudi kar zadeva sodobno slovensko ter evropsko situacijo. Namen monografije ni v tem, da razlaga ali celo nalaga smisel ter tisto, kar naj ima smisel, temveč predvsem, da vzbudi premislek orientacijske relevance vprašanja o smislu prebivanja v svetu ter načinu, kako ga lahko skupaj v dobrem urejamo.
Ključne besede: smisel, kriza, eksistenca, hermenevtika, filozofija, zgodovina, verstva, umetnost, literatura
Objavljeno v DiRROS: 10.03.2026; Ogledov: 149; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (34,35 MB)

3.
Hermenevtika pričevanja : Znanstvena monografija
Manca Erzetič, 2023, znanstvena monografija

Povzetek: Delo podaja konceptualizacijo fenomena pričevanja, ki je oprta na filozofske nastavke njegove obravnave pri Heideggru, Gadamerju, Arendtovi, Ricoeurju, Derridaju in Agambenu. Manca Erzetič teoretsko raven premisleka pričevanja ob tem sooči s širšo tematiko izpričevanja zgodovinske situacijo 20. stoletja, predvsem kar zadeva izkušnjo totalitarističnega nasilja. Primo Levi kot pričevalec Auschwitza jo je strnil v reklo Ali je to človek. Za njegovo polno razumevanje je po avtoričinem vpogledu potrebno vzeti v zakup še zgodovinsko okoliščino Auschwitza po Auschwitzu. V drugem delu knjige tako sledi obravnava različnih možnosti izpričevanja človeškosti, skupaj z njegovo nemožnostjo ali prepovedjo, kakor je, recimo doletela žrtve Golega otoka. Refleksija literarnega vidika pričevanja, ki vključuje pesnike, kot so Srečko Kosovel, Niko Grafenauer in Boris A. Novak, je posebej obeležena v neposrednem pričevanjskem razgovoru Mance Erzetič z Borisom Pahorjem, osrednjim slovenskim pričevalcem 20. stoletja. Prav pričevanjska izkušnja Borisa Pahorja, ki je vseskozi zaznamovana z grožnjo odtegnitve domovinskosti, omogoči uvid, da ni eksistencialno ranljiv le posameznik po svojih življenjskih situacijah, pač pa je vselej zgodovinsko ranljiv tudi svet, v katerem je človeku biti. Eksistencialno določilo biti-priča, ki ga je potrebno pojmovno razločiti od faktične pozicije pričevalca, kakor tudi od aktualizacije izpričevanja, tako zasnavlja smiselne horizonte zgodovinskega dogajanja, ki bi sicer ostali nerazpoznavni.
Ključne besede: osebna pričevanja, pričevanje, izpričevanje, hermenevtika pričevanja, jaz, doživljanje, osebnost, čas, eksistencialna situacija, zgodovinsko izkustvo, spomin, bit, smisel, jezikovni izraz, avtobiografska književnost, pričevanjska literatura, totalitaritem, koncentracijska taborišča
Objavljeno v DiRROS: 14.04.2025; Ogledov: 766; Prenosov: 275
.pdf Celotno besedilo (7,62 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh