1. Dodatne raziskave kvalifikacijskih vrst Natura 2000 ter izvajanja spremljanja stanja populacij izbranih ciljnih vrst hroščev v letih 2010 in 2011 : Carabus variolosus, Lucanus cervus, Rosalia alpina, Morimus funereus, Cucujus cinnaberinus, Cerambyx cerdo, Graphoderus bibineatusAl Vrezec, Špela Ambrožič Ergaver, Andrej Kapla, 2011, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: Končno poročilo projektne naloge »Dodatne raziskave kvalifikacijskih vrst natura 2000 ter izvajanje spremljanja stanja populacij izbranih ciljnih vrst hroščev v letih 2010 in 2011« je izvedeno na osnovi pogodbe št. 2511-10-250017, ki je bila sklenjena med Ministrstvom za okolje in prostor (predstavnik mag. Julijana Lebez Lozej) in Nacionalnim inštitutom za biologijo (predstavnik doc. dr. Al Vrezec).
Naloga predvideva oddajo poročil v treh fazah. Prvo vmesno poročilo smo oddali dne 13.8.2010, drugo vmesno poročilo 12.11.2010, končno pa 28.10.2011.
Končno poročilo se nanaša na metodološke okvire in protokole iz prvega in drugega vmesnega poročila ter podaja rezultate terenskih vzorčenj v letu 2010 in 2011. Za močvirskega krešiča (Carabus variolosus), rogača (Lucanus cervus), alpskega kozlička (Rosalia alpina) in bukovega kozlička (Morimus funereus) so podani podatki dvoletnega ciklusa monitoringa v letu 2010 in 2011 po ţe vzpostavljeni shemi na način kot ga predvideva projektna naloga. Podani so rezultati snemanja populacijskega monitoringa za leto 2010 in 2011 in dopolnjeni podatki distribucijskega monitoringa v petletnem snemalnem ciklusu. Za vrste škrlatnega kukuja (Cucujus cinnaberinus), strigoša (Cerambyx cerdo) in ovratniškega plavača (Graphoderus bilineatus) predvideva naloga dodatne kvalifikacijske raziskave z namenom vzpostavitve sheme monitoringa in v primeru ovratniškega plavača ponovne detekcije vrste v Sloveniji. V tem poročilu so predstavljeni rezultati terenskih raziskav in analize podatkov za leti 2010 in 2011.
Ključne besede: entomologija, hrošči, razširjenost, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 874; Prenosov: 638
 Celotno besedilo (5,45 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Vzpostavitev in izvajanje monitoringa koščaka (Austropotamobius torrentium) in koščenca (Austropotamobius pallipes) v letih 2014 in 2015 : projekt ʺVzpostavitev in izvajanje monitoringa populacij izbranih ciljnih vrst rakov v letih 2014 in 2015ʺMarijan Govedič, Aleksandra Lešnik, Vesna Grobelnik, Ali Šalamun, Al Vrezec, Martina Jaklič, Špela Ambrožič Ergaver, Andrej Kapla, 2015, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: V okviru naloge “Dodatne raziskave kvalifikacijskih vrst Natura 2000 ter vzpostavitev in izvajanje monitoringa ciljnih vrst rakov v letu 2010 in 2011 (končno poročilo)”, ki jo je po naročilu Ministrstva RS za okolje in prostor izvajal Center za kartografijo favne in flore s sodelovanjem Nacionalnega inštituta za biologijo in zunanjih sodelavcev (Govedič in sod. 2011) je bil predlagan okvirni načrt monitoringa potočnih rakov v Sloveniji. Večji del raziskav je bil takrat opravljen za namene opredelitve novih Natura 2000 območij za koščaka (Austropotamobius torrentium). Večina predlaganih območij iz leta 2011 (Govedič in sod. 2011) je bila v letu 2013 tudi vključena v razširjeno omrežje Natura 2000 (Uradni list RS 33/2013) in kasneje potrjena na Biogeografskem seminarju leta 2014.
V okviru sedanje naloge “Vzpostavitev in izvajanje monitoringa populacij izbranih ciljnih vrst rakov v letih 2014 in 2015” smo izdelali končno metodologijo monitoringa potočnih rakov v Sloveniji, večinoma pa smo sledili predlogu iz leta 2011 (Govedič in sod. 2011). V poročilu so predstavljeni rezultati terenskega dela. Analize populacijskih in distribucijskih trendov še niso mogoče, interpretirali pa smo nekatere izstopajoče rezultate. Glede na prejšnja poročila monitoringa (Govedič in sod. 2007, 2011) smo dopolnili glavne dejavnike ogrožanja potočnih rakov v Sloveniji s predlogi uvedbe nujnega spremljanja v Sloveniji najbolj perečih dejavnikov kot podporo upravljanju območij Natura 2000 za potočne rake.
Ključne besede: raki, razširjenost, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 258; Prenosov: 568
Celotno besedilo (3,14 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Bolezni, škodljivci in sušni stres pri navadni bukvi v različnih scenarijih podnebnih sprememb (V4-2026) : Aktivnost 3.3: Potencialna razširjenost navadne bukve glede na različne scenarije podnebnih spremembNikica Ogris, 2023, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: potencialna razširjenost, navadna bukev, prognoza, napoved, model
Objavljeno v DiRROS: 03.11.2023; Ogledov: 706; Prenosov: 206
Celotno besedilo (4,18 MB) |
4. |
5. Fitocenološki elaborati1962, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: gozdni sestoji, ekosistemi, vrste sestojev, Slovenija, zgradba sestojev, drevesne vrste, razširjenost, fitocenologija
Objavljeno v DiRROS: 25.09.2020; Ogledov: 1464; Prenosov: 3103
Celotno besedilo (269,19 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Robinija (Robinia pseudoacacia L.) v Beli krajini: razširjenost, priraščanje, pomlajevanje in upravljanjeBlaž Bahor, Matija Klopčič, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: Raziskovali smo razširjenost, priraščanje in pomlajevanje robinije v Beli krajini. Uporabili smo podatke Zavoda za gozdove Slovenije, del podatkov o pomlajevanju smo dodatno posneli. S podatki o gozdnih sestojih smo izračunali delež robinije v lesni zalogi in izdelali karto razširjenosti robinije ter karto površin, pomlajenih z robinijo. Debelinski in volumenski prirastek robinij smo izračunali s pomočjo podatkov s stalnih vzorčnih ploskev ter ju primerjali s prirastki drugih drevesnih vrst. S terensko pridobljenimi podatki smo analizirali pomladek na naključno izbranih stalnih vzorčnih ploskvah. Ugotovili smo, da se robinija pojavlja na 6,6 % gozdne površine, obilneje ob gozdnih robovih zunaj strnjenih gozdnih kompleksov. Lesna zaloga robinije sestavlja 3,5 % celotne lesne zaloge gozdov. Debelinski in volumenski prirastek robinije je višji od prirastka večine drevesnih vrst, s katerimi se najpogosteje pojavlja v sestojih. V prihodnosti je pričakovati nadaljnje širjenje robinije, zato jo je treba ustrezno upoštevati pri gospodarjenju z gozdovi.
Ključne besede: robinija, razširjenost, priraščanje, pomlajevanje, Bela krajina
Objavljeno v DiRROS: 29.11.2019; Ogledov: 7388; Prenosov: 2516
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. |
8. |
9. |
10. |
