Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (podlubniki) .

1 - 10 / 49
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Razširjenost dvojnozobega smrekovega lubadarja (Ips duplicatus) v Sloveniji v letu 2025
Maarten De Groot, Tine Hauptman, Marija Kolšek, 2025, drugi znanstveni članki

Povzetek: Članek prikazuje rezultate spremljanja razširjenosti vrste Ips duplicatus (Sahlberg, 1836) v Sloveniji v letu 2025. Uporabili smo 12 režastih pasti tipa Theysohn, ki so bile opremljene s feromonom Dupliwit in ID ECOLURE. Prisotnost vrste smo potrdili na dveh lokacijah, skupno pa smo ujeli 4 osebke. Predstavljena je razprava o pomenu teh najdb v kontekstu razširjenosti, spremljanja in upravljanja dvojnozobega smrekovega lubadarja.
Ključne besede: spremljanje, navadna smreka, Picea abies, podlubniki, invazivna tujerodna vrsta
Objavljeno v DiRROS: 08.12.2025; Ogledov: 82; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (665,15 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Navodila za ravnanje s smrekovimi sečnimi ostanki za preprečevanje prenamnožitev podlubnikov
Maarten De Groot, Tine Hauptman, Luka Capuder, Simon Zidar, Marija Kolšek, 2025, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid

Ključne besede: sečni ostanki, podlubniki, gozdnogojitveni preprečevalni ukrepi
Objavljeno v DiRROS: 01.10.2025; Ogledov: 513; Prenosov: 222
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Verjetnostna napoved sanitarnega poseka smreke zaradi podlubnikov v Sloveniji v 2025
Nikica Ogris, Maarten De Groot, 2025, drugi znanstveni članki

Povzetek: Naredili smo verjetnostno napoved sanitarnega poseka navadne smreke zaradi podlubnikov v 2025 v Sloveniji. Napoved smo naredili s pomočjo prostorskega modela, ki je bil razvit z logistično regresijo in ima ločljivost 1 km × 1 km. Napoved modela temelji na podatkih iz lanskega leta. Sanitarni posek smreke zaradi podlubnikov se bo v letu 2025 verjetno zgodil v 52,6 % modelskih celic s smreko. Med najbolj ogroženimi so naslednja gozdnogospodarska območja: Slovenj Gradec, Nazarje in Kranj.
Ključne besede: navadna smreka, Picea abies, sanitarni posek, napoved, prognoza, model, smrekovi podlubniki, ogroženost, Ips typographus, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 14.04.2025; Ogledov: 590; Prenosov: 386
.pdf Celotno besedilo (1011,52 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Podlubniki - nevarni škodljivci
Maarten De Groot, 2024, druge monografije in druga zaključena dela

Ključne besede: smrekovi podlubniki, varstvo gozdov, preprečevanje prenamnožitve, feromonski pripravki, feromonske pasti
Objavljeno v DiRROS: 07.04.2025; Ogledov: 398; Prenosov: 160
URL Povezava na datoteko

5.
Fenološki model za osmerozobega smrekovega lubadarja (Ips typographus) RITY-1 na območju Slovenije
Nikica Ogris, 2017, drugi znanstveni članki

Ključne besede: fenologija, prognoze, podlubniki, modeli, temperatura skorje
Objavljeno v DiRROS: 07.04.2025; Ogledov: 377; Prenosov: 299
URL Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Delovanje, ekosistemska vloga in vpliv naravnih motenj na gozdove s poudarkom na vetrolomih in namnožitvah podlubnikov – pregled
Matevž Konjar, Matija Klopčič, 2024, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Naravne motnje so eni izmed osrednjih upravljalskih in znanstvenih izzivov, s katerimi se spoprijema gozdarska stroka. Njihova vloga se s povečevanjem vpliva podnebnih sprememb povečuje in spreminja. Namen preglednega članka je pripraviti strnjen in aktualiziran pregled znanstvenih dognanj, ki se nanašajo tako na vlogo in delovanje motenj v gozdnih ekosistemih kot tudi na pomen naravnih motenj z vidika upravljanja gozdnih ekosistemov in trajnostnega zagotavljanja vseh funkcij gozdov. Članek vsebuje pregled aktualnih raziskovalnih izsledkov in razvoja razumevanja delovanja in vloge naravnih motenj ter pregled raziskovalnih rezultatov s področja preučevanja različnih tipov motenj s poudarkom na vetrolomih in namnožitvah podlubnikih.
Ključne besede: naravne motnje, režimi naravnih motenj, dejavniki naravnih motenj, vetrolom, podlubniki, gospodarjenje z gozdovi, podnebne spremembe
Objavljeno v DiRROS: 11.03.2025; Ogledov: 1762; Prenosov: 762
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

7.
Poročilo o preskusu št.: LVG 2024-225 : vzorec št. 2024/00386
Tine Hauptman, Špela Hočevar, Zina Devetak, Barbara Piškur, 2024, izvedensko mnenje, arbitražna odločba

Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, past, podlubniki, asociacijske glive, Rožnik
Objavljeno v DiRROS: 18.12.2024; Ogledov: 645; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Usposabljanje na delavnici "Bark and Ambrosia Beetle Academy" v Malangu, Indonezija, oktober 2024
Luka Capuder, Eva Groznik, 2024, poljudni članek

Ključne besede: gozdovi, varstvo gozdov, ambrozijski podlubniki, morfologija, identifikacija, škodljivci, Azija
Objavljeno v DiRROS: 26.11.2024; Ogledov: 686; Prenosov: 380
.pdf Celotno besedilo (792,14 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Naravne motnje na Bovškem – analiza vpliva naravnih motenj in vzrokov za njihovo pojavljanje
Matevž Konjar, Matija Klopčič, 2024, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V raziskavi smo analizirali strukturo poseka na Bovškem v obdobju 1995–2020 s poudarkom na sanitarnem poseku zaradi vetra in podlubnikov ter poskušali poiskati glavne dejavnike, ki vplivajo na verjetnost pojavljanja vetrolomov in namnožitve podlubnikov. Pridobili smo podatke o količini in strukturi poseka za raziskovalno območje v obdobju 1995–2020 in podatke o šestindvajsetih lokacijah vetrolomov z znanim časom nastanka ter šestindvajsetih odsekih, poškodovanih zaradi podlubnikov. Podatke smo analizirali s pomočjo metod opisne statistike, bivariatne analize in binarne logistične regresije. V raziskovalnem območju smo zaznali izrazito povečanje sanitarnega poseka po letu 2018. Glavna vzroka sanitarnih sečenj sta bila veter in podlubniki. Binarna logistična regresija je kot ključne dejavnike za pojav vetrolomov izpostavila kamnitost in prisotnost minulih motenj ter valovitega reliefa. Bivariatne analize so pokazale tudi, da se vetrolomi pojavljajo predvsem v debeljakih z visoko lesno zalogo, ki rastejo na zmernih do strmih grebenih z južno ekspozicijo, imajo tesen ali vrzelast sklep in večji delež pomlajenih vrzeli. Binarna regresija je izpostavila tudi vpliv močnih jugozahodnih vetrov, ki prinašajo obilne padavine. Za pojav podlubnikov je binarna logistična regresija kot ključne dejavnike izpostavila količino lesne zaloge in delež iglavcev. Bivariatne analize so pokazale tudi, da se podlubniki pogosteje pojavljajo v odsekih z valovitim reliefom in jugovzhodno ekspozicijo, večjim deležem mladovij in sestojev v obnovi ter manjšim deležem drogovnjakov. Analizirali smo tudi trend večanja sanitarnega poseka po koncu proučevanega obdobja 1995–2020.
Ključne besede: naravne motnje, vetrolom, podlubniki, Alpe
Objavljeno v DiRROS: 20.09.2024; Ogledov: 890; Prenosov: 353
.pdf Celotno besedilo (718,84 KB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh