1. Pregled odmiranja hrastov (Quercus spp.) v Evropi in pri nasAljaž Puhek, Tine Hauptman, 2024, pregledni znanstveni članek Povzetek: Namen raziskave je bil s pregledom domače in tuje literature določiti najpomembnejše abiotske in biotske dejavnike odmiranja doba (Quercus robur) in gradna (Q. petraea) v Evropi ter pri nas in jim določiti nivo v Manionovi spirali propadanja. Pregledu literature je sledila analiza podatkov Zavoda za gozdove Slovenije o poseku gradna in doba v obdobju 1995–2022 na območju Slovenije. Po pregledu literature smo ugotovili, da na odmiranje gradna in doba vpliva kompleks abiotskih in biotskih škodljivih dejavnikov. Kot poglavitni dejavnik predispozicije in hkrati tudi sprožilni dejavnik se najpogosteje omenja sušni stres, katerega vpliv postaja s spreminjanjem podnebja vedno večji, od biotskih dejavnikov pa predvsem različne vrste gliv in fitoftor ter vnos najrazličnejših tujerodnih vrst. V proučevanem obdobju sta varstveno-sanacijski posek in posek oslabelega drevja pri dobu znašala kar približno 35 % skupne količine poseka oz. približno 204.000 m 3 , pri gradnu pa približno 27 % oz. približno 1.109.000 m 3 . Prevladujoči vzrok za varstveno-sanacijski posek in posek oslabelih dreves doba so bile bolezni oz. glive, za graden pa je bil to žled.
Ključne besede: odmiranje hrastov, hrast, dob, graden, sanitarni posek
Objavljeno v DiRROS: 01.02.2025; Ogledov: 562; Prenosov: 216
 Celotno besedilo (555,43 KB) |
2. Smernice za trajnostno gospodarjenje s hrastovimi gozdovi : (dob (Quercus robur L.), puhasti hrast (Quercus pubescens Willd.), črnika (Quercus ilex L.))Cristina Vettori, Roberta Ferrante, Cesare Garosi, Francesco Parisi, Davide Travaglini, Donatella Paffetti, Sanja Bogunović, Mladen Ivanković, Anđelina Gavranović Markić, Marko Bajc, Rok Damjanić, Natalija Dovč, Tijana Martinović, Tanja Mrak, Tina Unuk Nahberger, Nataša Šibanc, Katja Kavčič Sonnenschein, Marjana Westergren, Hojka Kraigher, Andrej Breznikar, Kristina Sever, 2024, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: sonaravno gospodarjenje, klimatske spremembe, trajnostno gospodarjenje z gozdovi, sonaravno gospodarjenje z gozdovi, hrast, dob, puhasti hrast, črnika, hrastovi gozdovi, Quercus
Objavljeno v DiRROS: 01.02.2025; Ogledov: 602; Prenosov: 355
Celotno besedilo (2,97 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Pomlajevanje in ekološke lastnosti rdečega hrasta (Quercus rubra L.)Dušan Roženbergar, Jurij Diaci, Matteo Bottosso, Tim Pirc, Blaž Fricelj, Kristjan Jarni, Andrej Rozman, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: V članku obravnavamo ekologijo, potencialno invazivnost, pomlajevanje, razširjenost in lastnosti rdečega hrasta (Quercus rubra L.) v Sloveniji. V čistem sestoju rdečega hrasta v Panovcu smo s pomočjo transektov (3 ploskve velikosti 4 × 4 m na transekt) v smeri proti sosednjim pretežno gradnovim sestojem analizirali drevesno sestavo in zastiranje mladja. Ugotovili smo, da se rdeči hrast v pasu do 50 m od matičnega sestoja dobro pomlajuje s povprečnimi gostotami okoli 40.000 osebkov na hektar. Zastiranje mladja rdečega hrasta je bilo na robu matičnega sestoja 79 % in se je v oddaljenosti 50 m zmanjšalo na 21 %, medtem ko je delež zastrtosti z mladjem gradna povečal s 4 % na robu sestoja na 39 % 50 m stran. Širjenje rdečega hrasta zunaj matičnih sestojev je razmeroma omejeno in ga je mogoče nadzorovati s pomočjo rednih gozdnogojitvenih ukrepov. Cilj na takih območjih so mešani sestoji, ki vključujejo rdeči hrast, ki hitro raste, je odporen na posledice podnebnih sprememb in ga je mogoče vzgojiti za pridelavo kakovostnega lesa.
Ključne besede: hrast, nega gozda, pomlajevanje, invazivni potencial, tujerodne drevesne vrste
Objavljeno v DiRROS: 19.12.2024; Ogledov: 2279; Prenosov: 787
Celotno besedilo (3,43 MB) |
4. |
5. Tehnične smernice za ohranjanje in rabo genskih virov : hrasti = Quercus spp.Hojka Kraigher, Mojca Bogovič, Marjana Westergren, 2010, strokovni članek Ključne besede: genski viri, drevesne vrste, tehnične smernice, hrast, Quercus spp., Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.12.2023; Ogledov: 1237; Prenosov: 387
Celotno besedilo (3,49 MB) |
6. Prepoved uvoza hrastove hlodovine iz ZDA v EUŠpela Ščap, Barbara Piškur, 2021, strokovni članek Ključne besede: gozdarstvo, gozdovi, hlodovina, hrast, Združene države Amerike, Evropska unija, uvoz, hrastova uvelost, Bretziella fagacearum, sin. Ceratocystis fagacearum
Objavljeno v DiRROS: 12.11.2022; Ogledov: 1396; Prenosov: 447
Celotno besedilo (4,04 MB) |
7. |
8. Poročilo o preskusu št.: LVG 2022-181 : vzorec št. 2022/00449Barbara Piškur, Maša Zagorac, Zina Devetak, Ana Brglez, Nikica Ogris, 2022, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, vrbolistni hrast, Quercus phellos, Botryosphaeria dothidea, Discula quercina, Apiognomonia errabunda, sušni stres, sušenje drevesa
Objavljeno v DiRROS: 24.10.2022; Ogledov: 1336; Prenosov: 0 |
9. Stanje, potencialni vplivi in možnosti obvladovanja hrastove čipkarke v hrastovih gozdovih v SlovenijiSimon Zidar, Andreja Kavčič, Maarten De Groot, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Mineva šest let od prve najdbe invazivne tujerodne hrastove čipkarke (Corythucha arcuata) v Sloveniji, ki se že širi po vsej državi. V zadnjih letih je bilo ugotovljeno, da v slovenskih gozdovih gozdarji vrsto že prepoznavajo kot problematično. Negativni vplivi hrastove čipkarke se kažejo v rjavenju krošenj in zmanjšanju stopnje fotosinteze. Dolgoročni vplivi vrste na hraste in različne druge organizme, povezane s hrasti, pa še niso dobro raziskani. Trenutno potekajo tudi raziskave o možnostih zatiranja tega škodljivega organizma. Pripravili smo povzetek biologije, vplivov in raziskav o možnostih obvladovanja hrastove čipkarke. Za boljše razumevanje širjenja in vpliva hrastove čipkarke v slovenskih gozdovih vas vabimo k sodelovanju in sporočanju opažanj v informacijski sistem Invazivke (www.invazivke.si).
Ključne besede: varstvo gozdov, hrastova čipkarka, Corythucha arcuata, vpliv, gozdovi, hrast, invazivna tujerodna vrsta, Invazivke.si
Objavljeno v DiRROS: 17.10.2022; Ogledov: 1742; Prenosov: 582
Celotno besedilo (440,85 KB) |
10. Ocena stanja lesenega kipa japonski festival Tanake EisakujaMiha Humar, Boštjan Lesar, Davor Kržišnik, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Les na prostem je izpostavljen delovanju raznolikih dejavnikov razkroja, še posebno glivam. Nekatere lesne vrste so bolj odporne na glivni razkroj kot druge. V Kostanjevici na Krki že 60 let deluje forma viva, kjer so razstavljeni kipi, izdelani pretežno iz hrastovega lesa. Tanaka Eisaku, japonski kipar, je izdelal najstarejši kip z naslovom Japonski festival na prvi kostanjeviški Formi vivi leta 1961. Po 60 letih zunanje izpostavitve smo kip vizualno pregledali in ocenili njegovo stanje z uporabo rezistografa in vlagomera. Iz kipa smo izolirali nekaj vzorcev, jih preiskali s FTIR in XRF spektroskopijo, vzorcem določili gostoto s piknometrom GeoPyc in jih analizirali z lasersko in digitalno mikroskopijo. Na kipu je opaziti znake glivnega razkroja, izletne odprtine insektov in poškodbe zaradi delovanja ptic. Ocena razkrojenosti z rezistografom je pokazala, da je les razkrojen predvsem na čelih in v sredici. Poleg tega je na nekaj mestih močno razkrojena tudi beljava. Les je bil v zadnjih letih obdelan s površinskim premazom, po drugi strani v lesu ni bilo mogoče zaznati ostankov biocidov. V primeru, da želimo kip ohraniti zanamcem, ga je treba ustrezno konzervirati.
Ključne besede: les, hrast, glive, razkroj lesa, Forma viva, leseni kipi, Tanaka Eisaku
Objavljeno v DiRROS: 01.06.2022; Ogledov: 9834; Prenosov: 7118
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
