Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Povzetek: V prispevku so bivališča generala Rudolfa Maistra (1874–1934), zlasti večstanovanjsko hišo na Meljski cesti 11 v Mariboru, v kateri je Maister z družino živel med letoma 1915 in 1922, ter večstanovanjsko najemniško hišo v Maistrovi ulici 17 v Mariboru, v kateri je bival med letoma 1922 in 1934, obravnavana z arhitekturnega vidika. Hiša v Maistrovi ulici je predstavljena tudi v kontekstu sočasne stanovanjske gradnje v katastrski občini Grajski marof v takratnem mariborskem Graškem predmestju. Za pozidavo katastrske občine Grajski marof sta bila sredi 19. stoletja pripravljena dva načrta, ki v literaturi še nista bila obravnavana. Starejši iz leta 1846, ki je delo neznanega projektanta, je nastal na pobudo upravitelja gospostva Vetrinjski dvor Othmarja Reiserja (1792–1868). Mlajšega iz leta 1860 je okrožni stavbni inženir Franz Zistler verjetno narisal na pobudo tedanjega župana Othmarja Reiserja, za realizacijo pa se je zavzemal zlasti župan Matthäus Reiser (1830–1895).
Ključne besede: historična arhitektura, umetnostna zgodovina, stavbe, Maribor
Objavljeno v DiRROS: 19.02.2026; Ogledov: 250; Prenosov: 116
Celotno besedilo (8,70 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Povzetek: Članek predstavlja vlogo drugega največjega slovenskega mesta – Maribora v slovenskem političnem razvoju med svetovnima vojnama. Temelji na arhivskih virih, ugotovitvah relevantne zgodovinopisne literature in analizi strankarskega političnega časopisja, ki je odslikavalo ter poudarjalo značaj političnih odnosov na Slovenskem v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev/ Jugoslaviji. V slovenski politični krajini tistega časa je zavzemal Maribor veliko pomembnejše mesto, kot bi se lahko mislilo na prvi pogled. Bil je med ključnimi oblikovalci slovenskega idejnega in političnega razvoja med vojnama. Za celostno razumevanje in poznavanje slovenske politike v obravnavanem obdobju je neobhodno potrebno opozarjati na njen mariborski vidik.
Ključne besede: Maribor, Kraljevina SHS/Jugoslavija, politične stranke, volitve, politični in verskocerkveni dogodki
Objavljeno v DiRROS: 17.02.2026; Ogledov: 249; Prenosov: 108
Celotno besedilo (12,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Povzetek: Razprava obravnava odnos med generalom Rudolfom Maistrom in Narodno vlado SHS v Ljubljani (Narodna vlada) v letih 1818–1919. Opira se na primarno arhivsko gradivo, znanstveno objavo virov, muzealsko in bibliotečno gradivo ter znanstveno literaturo. Odnos med Maistrom in vlado je imel različne stopnje. Na eni strani so bile generalove odločitve, ki jih je v glavnem mimo običajnih uzanc vodila dejavna skrb za slovensko narodno preživetje in nasproti Avstriji uveljavitev Slovencev s pripadnostjo novi državi. Na drugi strani je bila Narodna vlada, ki poroka za rešitev razmejitvenega vprašanja ni videla v samolastnih slovenskih dejanjih, ampak je verjela v pravičnost predstoječe mirovne konference, Wilsona in antantno diplomacijo. Maistru je sledila z zamikom, sčasoma pa so se odnosi med Maistrom in Narodno vlado bolj ali manj uskladili
Ključne besede: Maribor, prevzem oblasti, Narodna vlada SHS v Ljubljani, Spodnja Štajerska 1918–1919, mobilizacija, narodna vlada, Schutzwehr, Celovec
Objavljeno v DiRROS: 17.02.2026; Ogledov: 230; Prenosov: 117
Celotno besedilo (9,50 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Povzetek: Avtorici v prispevku na podlagi zbirke raziskovalnih podatkov Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej predstavita smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje na območju mesta Maribor. Žrtve primerjalno umestita v vseslovenski in pokrajinski okvir ter jih v nadaljevanju analizirata po različnih kriterijih (letu smrti, vojnem statusu, vzroku smrti, povzročitelju in državi smrti). Obravnavata tudi mladoletne smrtne žrtve, osredinita se predvsem na njihov socialni in vojni status oziroma medvojno vlogo ter vzrok, leto, državo in povzročitelja smrti. V sklepnem delu avtorici ugotavljata, da med žrtvami prevladujejo vojaške osebe, med temi je bilo največ prisilno mobiliziranih v nemško vojsko. Ker je bil Maribor kot strateško mesto večkrat tarča medvojnih zavezniških bombardiranj, po številu izstopajo tudi žrtve, ki so umrle v bombnih napadih, med njimi predvsem mladoletni otroci.
Ključne besede: druga svetovna vojna, smrtne žrtve, podatkove baze, Maribor, zgodovina
Objavljeno v DiRROS: 08.02.2026; Ogledov: 446; Prenosov: 123
Celotno besedilo (4,71 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Povzetek: V prispevku je obravnavana stavba nekdanje Pedagoške akademije v Mariboru, v kateri danes delujejo njene naslednice Pedagoška fakulteta, Filozofska fakulteta in Fakulteta za naravoslovje in matematiko. Objekt, zgrajen med letoma 1975 in 1978 po načrtih arhitekta Branka Kocmuta, sodi v sam vrh slovenske modernistične šolske arhitekture, vendar pa so ga dosedanji raziskovalci večinoma spregledali. Stavba je predstavljena tako z arhitekturnega kot funkcionalnega vidika, posebej so izpostavljene njene kvalitete, ki so jih kasnejše nekontrolirane prezidave do neke mere zabrisale.
Ključne besede: Maribor, moderna arhitektura, 20. stoletje, Pedagoška akademija, Branko Kocmut
Objavljeno v DiRROS: 21.01.2026; Ogledov: 259; Prenosov: 130
Celotno besedilo (1,66 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...