1. Okoljsko poročilo za državni prostorski načrt za vetrno elektrarno Ojstrica : okoljsko poročiloAlenka Kovačič, 2023, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: okoljsko poročilo, vrednotenje, vplivi, državni prostorski načrt, vetrna elektrarna, okolje, gozdovi, Ojstrica
Objavljeno v DiRROS: 11.11.2024; Ogledov: 103; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Strokovne podlage za vrednotenje vplivov DPN za VE Rogatec na stanje gozda in gozdarstva - analiza spremenjenega načrta posegaAndreja Ferreira, 2024, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: vrednotenje, vplivi, državni prostorski načrt, vetrna elektrarna, gozdovi, gozdarstvo, Rogatec
Objavljeno v DiRROS: 08.11.2024; Ogledov: 102; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Model upravljanja ekosistemov - pilotno območje Rački ribniki - PožegAnže Japelj, Andreja Ferreira, Pia Höfferle, Anže Martin Pintar, Andrej Kobler, 2024, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: projekt ZAGON, model upravljanja, ekosistem, ekosistemske storitve, vrednotenje, kartiranje, conacija, deležniki, Rački ribniki, Požeg
Objavljeno v DiRROS: 08.11.2024; Ogledov: 87; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (4,27 MB) |
4. Model upravljanja ekosistemov - pilotno območje Radensko poljeAnže Japelj, Andreja Ferreira, Pia Höfferle, Anže Martin Pintar, Andrej Kobler, 2024, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: projekt ZAGON, model upravljanja, ekosistem, ekosistemske storitve, vrednotenje, kartiranje, conacija, deležniki, Radensko polje
Objavljeno v DiRROS: 08.11.2024; Ogledov: 81; Prenosov: 0
Celotno besedilo (4,95 MB) |
5. Popis ekosistemskih storitev na območju TurnovkeAnže Japelj, Andreja Ferreira, Pia Höfferle, Anže Martin Pintar, Andrej Kobler, 2024, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: projekt ZAGON, ekosistemske storitve, vrednotenje, conacija, deležniki, Turnovka
Objavljeno v DiRROS: 08.11.2024; Ogledov: 97; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,82 MB) |
6. Model upravljanja ekosistemov - pilotno območje Menina planinaAnže Japelj, Andreja Ferreira, Pia Höfferle, Anže Martin Pintar, Andrej Kobler, 2024, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: projekt ZAGON, model upravljanja, ekosistem, ekosistemske storitve, vrednotenje, kartiranje, conacija, deležniki, Menina planina
Objavljeno v DiRROS: 08.11.2024; Ogledov: 70; Prenosov: 0
Celotno besedilo (2,96 MB) |
7. Priročnik za aplikacijo enovitega modela upravljanja ekosistemovAnže Japelj, Andreja Ferreira, Pia Höfferle, Anže Martin Pintar, Andrej Kobler, Katja Kavčič Sonnenschein, 2024, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: priročniki, enoviti model upravljanja, ekosistem, ekosistemske storitve, zavarovana območja, deležnik, projekt ZAGON
Objavljeno v DiRROS: 08.11.2024; Ogledov: 90; Prenosov: 31
Celotno besedilo (481,31 KB) |
8. Priročnik za aplikacijo kompleksnega modela upravljanja ekosistemov na krajinski ravniAnže Japelj, Andreja Ferreira, Pia Höfferle, Anže Martin Pintar, Andrej Kobler, Katja Kavčič Sonnenschein, 2024, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: ekosistemske storitve, varstvo narave, projekt ZAGON
Objavljeno v DiRROS: 08.11.2024; Ogledov: 103; Prenosov: 43
Celotno besedilo (483,11 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Pestrost in pojavljanje domačih in tujerodnih drevesnih in grmovnih vrst na ploskvah nacionalne gozdne inventure v SlovenijiAnže Martin Pintar, Andreja Ferreira, Luka Krajnc, Gal Kušar, Mitja Skudnik, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: V Sloveniji spremljamo stanje in razvoj gozdov na nacionalni ravni z Nacionalno gozdno inventuro (NGI). V prispevku smo analizirali pestrost pojavljanja drevesnih in grmovnih vrst ter preverili pojavljanje tujerodnih drevesnih vrst v slovenskih gozdovih. Glede na literaturo v Sloveniji uspeva 71 avtohtonih drevesnih vrst, od katerih jih je bilo 60 zaznanih med merskimi drevesi na mreži ploskev NGI gostote 2 x 2 km. Največje povprečno število merskih dreves in grmov, kot tudi Shannon-Wienerjev indeks vrstne pestrosti, smo ugotovili na vzorčnih ploskvah v Predalpski ekološki regiji (H' = 0,85), najmanjše pa v Alpski ekološki regiji (H' = 0,58). Lesna zaloga merskih dreves in grmov v celotni Sloveniji dosega 330,7 m3/ha ± 2,1 %, lesna zaloga podmerskih dreves in grmov (prsni premer do 10 cm) pa 9,7 m3/ha ± 5,9 %. V lesni zalogi merskih drevesnih in grmovnih vrst prevladujeta bukev (Fagus sylvatica) (31,9 %) in smreka (Picea abies) (28,2 %), med merskimi grmovnimi vrstami je največ navadne leske (Corylus avellana) (85,0 %). Na ploskvah NGI je bilo zabeleženih 10 različnih tujerodnih drevesnih vrst na 138 ploskvah, največkrat so bile popisane v Submediteranski in Predpanonski ekološki regiji. V lesni zalogi tujerodnih drevesnih vrst prevladuje robinija (Robinia pseudoacacia). V lesni zalogi podmerskega drevja z 32,4 % prevladuje bukev, več kot 10,0 % lesne zaloge prispevata še navadna smreka in mali jesen (Fraxinus ornus). V lesni zalogi popisanih podmerskih grmovnih vrst prevladuje leska z 78,3 %, več kot 2 % dosegajo še rumeni dren (Cornus mas), navadni srobot (Clematis vitalba) in črni bezeg (Sambucus nigra). Predstavljeni rezultati kažejo, da je kombinacija panelnega sistema, večjega števila vzorčnih ploskev (3027) in izboljšanega šifranta omogočila prvo celostno objektivno ovrednotenje pestrosti pojavljanja drevesnih in grmovnih vrst ter prisotnosti tujerodnih vrst v slovenskih gozdovih.
Ključne besede: nacionalna gozdna inventura, Slovenija, vrstna pestrost, drevesne vrste, grmovne vrste, tujerodne vrste, lesna zaloga
Objavljeno v DiRROS: 29.10.2024; Ogledov: 195; Prenosov: 59
Celotno besedilo (4,35 MB) |
10. A five-step framework for creating forests for the futureMarko Kovač, Gregor Božič, Andreja Ferreira, Gal Kušar, Boštjan Mali, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Changing environmental conditions, disturbances, and escalating demands for forest ecosystem services require foresters to restore present forestlands with new forest generations that will exhibit ecological integrity, diversity, high adaptive capacity, and the ability to provide essential ecosystem services. Establishing such forests requires careful consideration of the forest landscape and site dynamics. In pursuit of these requirements, we developed a novel framework that enables the restoration of forest sites and promotes the desired features of the forest complex at the same time. This framework was designed with the methods of system engineering and was organized in the same way as the forest planning process. It was tested in the habitat type of Illyrian Fagus sylvatica forests belonging to the Natura 2000 network. The environmental, vegetation, and site conditions were investigated via field inspections, available forest management plans, and simple GIS analyses. Additionally, we established a seminatural stand composed of European beech, sessile oak, sycamore maple, silver fir, and some wild fruit tree species. The survival of planted species was assessed using census and simple random sampling, the performance of provenances by the Student’s test, while microhabitat factors were explored by a one-way ANOVA. The survival rate of key species was estimated to be 55.6%, while that of fruit species was estimated to be 94.5%. Our framework demonstrated satisfactory performance and contained sufficient benchmarks to facilitate consistent decision-making. In the discussion, we elucidate the framework’s primary features and attributes of the mixed stand, where we also expose some open issues to be addressed in the future.
Ključne besede: restoration, forest habitat type, indigenous species, planting, mixed stand, key species, fruit species
Objavljeno v DiRROS: 13.06.2024; Ogledov: 402; Prenosov: 227
Celotno besedilo (3,93 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
