1. Predlog metodologije za spremljanje stanja gozdov za l. 2025 : predlog metodologije v skladu s Pravilnikom o varstvu gozdov (2009) in mednarodnimi zavezami (Konvencija UNECE CLRTAP)Daniel Žlindra, Lado Kutnar, Tom Levanič, Anže Martin Pintar, Urša Vilhar, Primož Simončič, 2024, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: monitoring, stanje gozdov, osutost dreves, poškodovanost dreves, rast dreves, meteorološke meritve, ozon, pritalna vegetacija, fenološka opazovanja, foliarni popis, zračne usedline
Objavljeno v DiRROS: 12.11.2024; Ogledov: 104; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Okoljsko poročilo za državni prostorski načrt za vetrno elektrarno Ojstrica : okoljsko poročiloAlenka Kovačič, 2023, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: okoljsko poročilo, vrednotenje, vplivi, državni prostorski načrt, vetrna elektrarna, okolje, gozdovi, Ojstrica
Objavljeno v DiRROS: 11.11.2024; Ogledov: 103; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Strokovne podlage za vrednotenje vplivov DPN za VE Rogatec na stanje gozda in gozdarstva - analiza spremenjenega načrta posegaAndreja Ferreira, 2024, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: vrednotenje, vplivi, državni prostorski načrt, vetrna elektrarna, gozdovi, gozdarstvo, Rogatec
Objavljeno v DiRROS: 08.11.2024; Ogledov: 102; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Model upravljanja ekosistemov - pilotno območje Rački ribniki - PožegAnže Japelj, Andreja Ferreira, Pia Höfferle, Anže Martin Pintar, Andrej Kobler, 2024, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: projekt ZAGON, model upravljanja, ekosistem, ekosistemske storitve, vrednotenje, kartiranje, conacija, deležniki, Rački ribniki, Požeg
Objavljeno v DiRROS: 08.11.2024; Ogledov: 87; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (4,27 MB) |
5. Model upravljanja ekosistemov - pilotno območje Radensko poljeAnže Japelj, Andreja Ferreira, Pia Höfferle, Anže Martin Pintar, Andrej Kobler, 2024, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: projekt ZAGON, model upravljanja, ekosistem, ekosistemske storitve, vrednotenje, kartiranje, conacija, deležniki, Radensko polje
Objavljeno v DiRROS: 08.11.2024; Ogledov: 81; Prenosov: 0
Celotno besedilo (4,95 MB) |
6. Popis ekosistemskih storitev na območju TurnovkeAnže Japelj, Andreja Ferreira, Pia Höfferle, Anže Martin Pintar, Andrej Kobler, 2024, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: projekt ZAGON, ekosistemske storitve, vrednotenje, conacija, deležniki, Turnovka
Objavljeno v DiRROS: 08.11.2024; Ogledov: 97; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,82 MB) |
7. Model upravljanja ekosistemov - pilotno območje Menina planinaAnže Japelj, Andreja Ferreira, Pia Höfferle, Anže Martin Pintar, Andrej Kobler, 2024, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: projekt ZAGON, model upravljanja, ekosistem, ekosistemske storitve, vrednotenje, kartiranje, conacija, deležniki, Menina planina
Objavljeno v DiRROS: 08.11.2024; Ogledov: 70; Prenosov: 0
Celotno besedilo (2,96 MB) |
8. Priročnik za aplikacijo enovitega modela upravljanja ekosistemovAnže Japelj, Andreja Ferreira, Pia Höfferle, Anže Martin Pintar, Andrej Kobler, Katja Kavčič Sonnenschein, 2024, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: priročniki, enoviti model upravljanja, ekosistem, ekosistemske storitve, zavarovana območja, deležnik, projekt ZAGON
Objavljeno v DiRROS: 08.11.2024; Ogledov: 90; Prenosov: 31
Celotno besedilo (481,31 KB) |
9. Priročnik za aplikacijo kompleksnega modela upravljanja ekosistemov na krajinski ravniAnže Japelj, Andreja Ferreira, Pia Höfferle, Anže Martin Pintar, Andrej Kobler, Katja Kavčič Sonnenschein, 2024, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: ekosistemske storitve, varstvo narave, projekt ZAGON
Objavljeno v DiRROS: 08.11.2024; Ogledov: 103; Prenosov: 43
Celotno besedilo (483,11 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Uporabnost nacionalnih podatkov laserskega skeniranja in cikličnega aerofotografiranja pri zaznavanju gozdnih vrzeliAnže Martin Pintar, Mitja Skudnik, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Gozdna tla zastirajo drevesne krošnje in gozdna vrzel je vsaka večja ali manjša površina tal, ki je ne prekrivajo krošnje zgornjega sloja dreves. Velikost vrzeli vpliva na to, katera drevesna vrsta se bo pomladila, pa tudi na vertikalno in horizontalno strukturo gozda. Na Pohorju (Pahernikova gozdna posest, za katero so značilni gozdovi, v katerih se na majhnih površinah pojavljajo drevesa različnih premerov in starosti) smo analizirali možnosti samodejnega zaznavanja vrzeli na podlagi podatkov laserskega skeniranja Slovenije (LSS) in cikličnega aerofotografiranja Slovenije (CAS). Uporabili smo digitalna modela krošenj (DMK), pridobljena iz obeh virov podatkov. Skupna natančnost zaznavanja tudi najmanjših vrzeli (manjših od 50 m2) na podlagi podatkov LSS je znašala 94,4 %, na podlagi podatkov CAS pa 83,1 %. Na podlagi podatkov LSS je mogoče zaznati večje število in površino vrzeli, prav tako so vrzeli, pridobljene na podlagi podatkov LSS, bolj razčlenjene in podolgovate. Zaznavanje vrzeli s podatki CAS in LSS je medsebojno bolj primerljivo pri najmanjših površinah vrzeli 100 m2, natančnost zaznave takšnih vrzeli je 85,4 oziroma 94,4 %. Rezultati kažejo, da je ob odsotnosti podatkov LSS uporaba podatkov CAS za določanje vrzeli smiselna na velikopovršinski ravni in pri zaznavanju vrzeli, večjih od 100 m2.
Ključne besede: raznomerni in raznodobni gozdovi, digitalni model krošenj, gozdna vrzel, zaznavanje, lasersko skeniranje Slovenije, ciklično aerofotografiranje Slovenije
Objavljeno v DiRROS: 29.10.2024; Ogledov: 96; Prenosov: 51
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
