1. Ženske na delovnem mestu v kontekstu trajnostnega razvojaMaša Maruša Bregar, Petra Perdih, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Članek se ukvarja z zaposlitvenimi pogoji za ženske, ki so določeni v okviru ideala enakosti spolov, ki je eden izmed ciljev trajnostnega razvoja. Avtorici se pri tem nanašata oziroma opirata predvsem na trajnostni razvoj v družbenem smislu, ki je v znanstveni literaturi relativno nov in še nepopolno raziskan, a vendar zelo pomemben koncept. Pri analizi literature v članku avtorici zavzemata kritično perspektivo do izbrane teme. V članku so predstavljeni trenutna zakonodaja v Sloveniji in evropski pravni dokumenti, ki zagotavljajo enakost spolov na delovnem mestu. Opisani so tudi trenutni zaposlitveni pogoji za ženske. Pri tem je fokus tudi na aktualnih primerih trajnostnih praks na delovnem mestu za ženske, ki so jih uvedle nekatere države, in učinkih, ki jih ženskam prinesejo trajnostni pogoji zaposlitve. Primeri teh praks so možnost bolniške odsotnosti zaradi menstrualnih bolečin, možnost dojenja na delovnem mestu, možnost dela od doma, fleksibilna zapustitev delovnega mesta in podobno. V povezavi s tem si avtorici postavita raziskovalno vprašanje: »Ali ženskam trenutne in predlagane trajnostne prakse prinašajo koristi in omogočajo njihov boljši položaj na delovnih mestih?« Avtorici ugotavljata, da trajnostne prakse ženskam prinašajo koristi, vendar je pri tem treba upoštevati, da so ženske heterogena skupina ter da se med seboj razlikujejo po starosti, izobrazbi, etnični, verski pripadnosti in razredu, kar vpliva na obseg njihovih pravic in s tem stopnjo njihove (ne)enakosti v družbi.
Ključne besede: ženske, zaposlitveni pogoji, družbeni vidik trajnosti, enakost spola, diskriminacija
Objavljeno v DiRROS: 20.03.2026; Ogledov: 56; Prenosov: 29
 Celotno besedilo (219,13 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Povojni izvensodni poboji : dolgo zamolčane usode žensk iz Loške dolineMirjam Dujo Jurjevčič, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek obravnava usodo sedmih žensk iz občine Loška dolina, ki so bile med drugo svetovno vojno bolj ali manj odkrito povezane s protirevolucionarno stranjo. Njihovi očetje, bratje ali sinovi so bili pripadniki slovenskega
domobranstva, zaradi česar je bila večina od njih že med vojno izpostavljena preganjanju. Po umiku na avstrijsko Koroško maja 1945 so bile skupaj z domobranci vrnjene v Slovenijo, v koncentracijsko taborišče Teharje, ter nato umorjene na Starem Hrastniku. Prispevek na podlagi arhivskih virov in ustnih ter pisnih pričevanj osvetljuje njihovo življenje v medvojnem času, izgon iz domačega kraja ter trpljenje v povojnem taborišču in njihovo nasilno smrt.
Ključne besede: Loška dolina, domobranstvo, izvensodni povojni poboji, ženske, Teharje (Slovenija), Stari Hrastnik (Hrastniški hrib), 1945
Objavljeno v DiRROS: 18.02.2026; Ogledov: 206; Prenosov: 61
Celotno besedilo (3,55 MB) |
3. |
4. Vpliv porodnih praks na porodno izkušnjo v institucionalni oskrbi : sekundarna analiza kvalitativnih podatkovMirko Prosen, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Nosečnost in porod sta naravna dogodka, čeprav ju danes - ob upoštevanju dejstva, da živimo v "družbi tveganja" - opredeljujemo skozi prizmo patologije in potencialnih nevarnosti. Cilj raziskave je bil razumeti izkušnje in doživljanja žensk, povezana z rojevanjem v porodnišnicah skozi prevladujoče porodne prakse, ki so po prepričanju žensk pomembno krojile njihovo porodno izkušnjo. Metode: Uporabljena je bila sekundarna analiza kvalitativnih podatkov. Primarni podatki so bili zbrani leta 2014 v okviru raziskave Medikalizacija nosečnosti in poroda kot družbena konstrukcija z narativno metodo. V vzorec sekundarne analize je bilo vključenih 18 transkriptov intervjujev z ženskami, ki so rodile v porodnišnici. Analiza kvalitativnih podatkov je bila izvedena s pomočjo računalniškega programa NVivo, verzija 12. Rezultati: V analizi so bile identificirane tri teme: (1) pomembnost podpore zdravstvenega osebja in avtonomija odločanja; (2) sprememba fokusa v dojemanju carskega reza kot naravnega načina rojevanja; (3) rutinizacija in tehnifikacija porodnih praks. Diskusija in zaključek: Rojevanje tako danes kot nekoč usmerjajo negativne in pozitivne porodne izkušnje. Poznati je treba oboje. Za ženske je prva porodna izkušnja poučna in obenem določujoča, saj na njeni podlagi presojajo prihodnje porodne izkušnje. Podpora zdravstvenega osebja ter avtonomija odločanja sta ključni za pozitivno porodno izkušnjo. K temu bi lahko v prihodnje pomembno prispevale tudi spremembe nekaterih utečenih porodnih praks, ki bi morale hitreje slediti praksi, utemeljeni z dokazi.
Ključne besede: medikalizacija, medicina, babištvo, ženske, družba
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 164; Prenosov: 102
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Telesna dejavnost in zdravje žensk v pomenopavziMaja Marn Radoš, Darija Šćepanović, 2014, pregledni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Kot posledica pomanjkanja estrogenov se po menopavzi pojavi večja verjetnost nastanka kardiovaskularnih bolezni, osteoporoze, depresije in urinske inkontinence. Namen članka je pregled literature in predstavitev rezultatov raziskav, ki so proučevale vpliv telesne dejavnosti na kardiovaskularni in vazomotorni sistem, na urogenitalno in vezivno tkivo ter na duševno zdravje pri ženskah v pomenopavzi. Metode: Iskanje strokovne in znanstvene literature je bilo opravljeno s pomočjo bibliografskih baz podatkov COBIB.SI, PubMed, CINAHL, EMBASE in registra študij Cochrane Library. Iskanje je bilo omejeno na besedila, dostopna na spletu, v slovenščini ali angleščini (ali drugih jezikih, če so članki vsebovali izvlečke v angleščini), izdana od januarja 2000 do decembra 2012. Glede na vključitvene in izključitvene kriterije je bilo v pregled zajetih enajst randomiziranih kontroliranih raziskav, ki so bile glede na tematiko razdeljene v pet skupin. Rezultati: Pokazal se je pozitiven vpliv redne telesne dejavnosti na izražanje simptomov, ki so posledica pomanjkanja estrogena v telesu žensk v pomenopavzi. Redna telesna dejavnost ima najboljši vpliv na kardiovaskularni sistem, mentalno zdravje, urinsko inkontinenco in osteoporozo, glede njenega vpliva na izražanje vazomotornih simptomov pa so mnenja deljena. Diskusija in zaključek: Najkoristnejša telesna dejavnost za zdravje žensk v pomenopavzi je aerobna vadba zmerne intenzitete. Potrebne so nadaljnje raziskave o vplivu telesne dejavnosti na izražanje vazomotornih simptomov pri ženskah v pomenopavzi.
Ključne besede: kardiovaskularne bolezni, telesna dejavnost, ženske, pomenopavza, depresija, osteoporoza, vročinski oblivi, urinska inkontinenca
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 156; Prenosov: 60
Povezava na datoteko |
6. |
7. |
8. |
9. |
10. |
