1. Dissolved gaseous mercury production and sea-air gaseous exchange in impacted coastal environments of the northern Adriatic SeaFederico Floreani, Nicolò Barago, Katja Klun, Jadran Faganeli, Stefano Covelli, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: The northern Adriatic Sea is well known for mercury (Hg) contamination mainly due to historical Hg mining which took place in Idrija (Slovenia). The formation of dissolved gaseous mercury (DGM) and its subsequent volatilisation can reduce the amount of Hg available in the water column. In this work, the diurnal patterns of both DGM production and gaseous elemental Hg (Hg0) fluxes at the water-air interface were seasonally evaluated in two selected environments within this area, a highly Hg-impacted, confined fish farm (VN: Val Noghera, Italy) and an open coastal zone less impacted by Hg inputs (PR: Bay of Piran, Slovenia). A floating flux chamber coupled with a real-time Hg0 analyser was used for flux estimation in parallel with DGM concentrations determination through in-field incubations. Substantial DGM production was observed at VN (range = 126.0–711.3 pg L−1) driven by both strong photoreduction and possibly dark biotic reduction, resulting in higher values in spring and summer and comparable concentrations throughout both day and night. Significantly lower DGM was observed at PR (range = 21.8–183.4 pg L−1). Surprisingly, comparable Hg0 fluxes were found at the two sites (range VN = 7.43–41.17 ng m−2 h−1, PR = 0–81.49 ng m−2 h−1), likely due to enhanced gaseous exchanges at PR thanks to high water turbulence and to the strong limitation of evasion at VN by water stagnation and expected high DGM oxidation in saltwater. Slight differences between the temporal variation of DGM and fluxes indicate that Hg evasion is more controlled by factors such as water temperature and mixing conditions than DGM concentrations alone. The relative low Hg losses through volatilisation at VN (2.4–4.6% of total Hg) further confirm that static conditions in saltwater environments negatively affect the ability of this process in reducing the amount of Hg retained in the water column, therefore potentially leading to a greater availability for methylation and trophic transfer.
Ključne besede: Idrija mercury mine, mercury evasion, fish farm, flux chamber, water-air exchange, Adriatic Sea, Idrijski rudnik živega srebra, ribogojnica, pretočna komora, izmenjava voda-zrak, Jadransko morje
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2024; Ogledov: 39; Prenosov: 15
 Celotno besedilo (6,86 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Pitna voda v Mestni občini Ljubljana : pot od vodnega vira do kozarcaTadeja Kosec, Nina Gartner, Brigita Jamnik, Viviana Golja, Alenka Labovič, Lucija Smojver, Sabina Dolenec, Aljoša Šajna, Monika Novak Babič, Nina Gunde-Cimerman, Tinkara Kopar, 2019, strokovna monografija Ključne besede: centralni vodovodni sistem Ljubljana (CVS), pitna voda, materiali v stiku s pitno vodo, vzdrževanje sistemov, preskušanje, kovinski materiali, organski materiali, cementni materiali, mikrobiološki vpliv, certificiranje proizvodov, vodno gospodarstvo, oskrba z vodo
Objavljeno v DiRROS: 08.03.2024; Ogledov: 273; Prenosov: 115
Celotno besedilo (4,02 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Znanje, ki pušča sled : sedemdeset let Zavoda za gradbeništvo Slovenije 1949-20192019, strokovna monografija Povzetek: V publikaciji je predstavljen Zavod za gradbeništvo Slovenije, ob 70-letnici. V osmih poglavjih je predstavljeno znanstveno-raziskovalno in strokovno delo. V nadaljevanju sledijo poglavja, ki predstavljajo posamezne zanszveno-raziskovalne laboratorije in strokovne službe.
Ključne besede: Zavod za gradbeništvo Slovenije, ZAG Ljubljana, gradbeništvo, znanstveno-raziskovalna dejavnost, strokovna dejavnost, laboratoriji, predstavitev, 70 let, sedemdeset let, grajeno okolje, digitalizacija, gradnja, les, krožno gospodarstvo, napredni materiali v gradbeništvu, potresi, stavbe, trajnostna gradnja, bivanje, ekologija, voda, zrak, zemlja
Objavljeno v DiRROS: 19.01.2024; Ogledov: 317; Prenosov: 268
Celotno besedilo (19,25 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Knowledge that leaves a mark : seventy years of the Slovenian National Building and Civil Engineering Institute 1949-20192019, strokovna monografija Povzetek: V publikaciji je predstavljen Zavod za gradbeništvo Slovenije ob 70-letnici. V osmih poglavjih je predstavljeno znanstveno-raziskovalno in strokovno delo. V nadaljevanju sledijo poglavja, ki predstavljajo posamezne znanstveno-raziskovalne laboratorije in strokovne službe.
Ključne besede: Zavod za gradbeništvo Slovenije, ZAG Ljubljana, gradbeništvo, znanstveno-raziskovalna dejavnost, strokovna dejavnost, laboratoriji, predstavitev, 70 let, sedemdeset let, grajeno okolje, digitalizacija, gradnja, les, krožno gospodarstvo, napredni materiali v gradbeništvu, potresi, stavbe, trajnostna gradnja, bivanje, ekologija, voda, zrak, zemlja
Objavljeno v DiRROS: 19.01.2024; Ogledov: 334; Prenosov: 182
Celotno besedilo (19,17 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Ocena količinskega stanja podzemnih voda za Načrt upravljanja voda 2022–2027 (NUV III)Petra Souvent, Urška Pavlič, Mišo Andjelov, Nina Rman, Peter Frantar, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Ocena količinskega stanja podzemnih voda je del Načrta upravljanja voda 2022–2027 (NUV III). Z njo po določenih kriterijih ovrednotimo količinsko stanje na 21 vodnih telesih podzemnih voda v Sloveniji kot »dobro« ali »slabo«. Ocena je izvedena s štirimi preizkusi, kjer analiziramo vpliv odvzemov (črpanih količin) podzemne vode na: količine podzemne vode in vodno bilanco, ekološko stanje površinskih vodnih teles, kopenske ekosisteme odvisne od podzemne vode in vdore slane vode ali vode slabše kakovosti v vodonosnik. Končno skupno oceno, na podlagi opravljenih preizkusov, določa kriterij najslabše ocene. Na podlagi rezultatov izvedenih preizkusov imamo 20 vodnih teles ocenjenih s skupno oceno »dobro«. Vodno telo Dravska kotlina pa je ocenjeno kot »slabo«, ker črpanje podzemne vode povzroča vdore vode slabše kakovosti v vodonosnik. Zadnja obdobna ocena količinskega stanja 1991–2020 razkriva, da imamo v plitvih vodonosnikih podzemnih vodnih teles letno na razpolago dobrih 4 milijarde m3 podzemne vode. Odvzemi podzemne vode (črpane količine) so v obdobju 2014–2019 v plitvih vodonosnikih dosegali povprečno 135 milijonov m3/leto. Na območju globokega geotermalnega vodonosnika v Murski kotlini so odvzemi v tem obdobju ocenjeni na 2,5 milijona m3/leto. Numerični modeli simulirajo omejeno napajanje, ki se kaže kot izcejanje iz okoliških kamnin v geotermalni vodonosnik v višini približno 2,3 milijona m3 termalne vode na leto.
Ključne besede: podzemna voda, vodno telo, preizkus količinskega stanja, vodna bilanca, ekosistemi, odvzemi
Objavljeno v DiRROS: 16.01.2024; Ogledov: 370; Prenosov: 113
Celotno besedilo (18,22 MB) |
6. Groundwater Characterization by Means of Conservative (δ18O and δ2H) and Non-Conservative (87Sr/86Sr) Isotopic Values: The Classical Karst Region Aquifer Case (Italy–Slovenia)Chiara Calligaris, Kim Mezga, Francesca Federica Slejko, Janko Urbanc, Luca Zini, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: The study of the different hydrogeological compartments is a prerequisite for understanding and monitoring different fluxes, thereby evaluating the environmental changes in an ecosystem where anthropogenic disturbances are present in order to preserve the most vulnerable groundwaters from contamination and degradation. In many karst domains in the Mediterranean, areas groundwaters and surface waters are a single system, as a result of the features that facilitate the ingression of waters from surface to subsurface. This is also the case for the Classical Karst hydrostructure, which is a carbonate plateau that rises above the northern Adriatic Sea, shared between Italy and Slovenia. The main suppliers to the aquifer are the effective precipitations and the waters from three different rivers: Reka/Timavo, Soča/Isonzo and Vipava/Vipacco. Past and ongoing hydrogeological studies on the area have focused on the connections within the Classical Karst Region aquifer system through the analysis of water caves and springs hydrographs and chemographs. In this paper, the authors present new combined data from major ions, oxygen, hydrogen and strontium stable and radiogenic isotopes which have allowed a more complementary knowledge of the groundwater circulation, provenance and water-rock interactions. All the actions occurred in the framework of the European project HYDROKARST.
Ključne besede: podzemna voda, kras, geokemija, izotopi, Hydrokarst projekt
Objavljeno v DiRROS: 12.12.2023; Ogledov: 356; Prenosov: 194
Celotno besedilo (4,83 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Pesticidi v vodonosniku Krško-Brežiškega poljaNina Mali, Anja Koroša, Janko Urbanc, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Onesnaženje podzemne vode s pesticidi je splošno razširjen problem, tako v svetu kot tudi v Sloveniji. Glede na pretekle velike obremenitve podzemne vode s pesticidi, je bil namen predstavljene raziskave ugotoviti razširjenost pesticidov v podzemni vodi Krško-Brežiškega polja v obdobju 2018 - 2019 in pri tem preveriti uporabnost metode vzorčenja vode s pasivnimi vzorčevalniki. Skupno smo odvzeli 21 vzorcev podzemne vode na enajstih lokacijah in po dva vzorca v rekah Sava in Krka. V vodi smo določili 15 različnih pesticidov in njihovih razgradnih produktov. V vzorcih podzemne vode sta bila največkrat določena atrazin in njegov razgradni produkt desetilatrazin. Sledijo pesticidi desetilterbutilazin, terbutilazin, metolaklor ter simazin. V površinski vodi smo zaznali atrazin, desetilatrazin, klortoluron, metolaklor in terbutilazin. S kvalitativno metodo vzorčenja s pasivnimi vzorčevalniki smo v podzemni in površinski vodi odvzeli skupno 24 vzorcev. Izločili smo 8 pesticidov, ki se pojavljajo v dveh serijah. Pogostnost pojavljanja posameznih pesticidov je po obeh metodah primerljiva. Pasivno vzorčenje vode se je izkazalo za primerno metodo identifikacije prisotnosti pesticidov. Največje obremenitve s pesticidi na Krško-Brežiškem polju prihajajo s kmetijskih površin. Podzemna voda je bolj obremenjena s pesticidi v osrednjem delu polja v smeri toka od zahoda proti vzhodu. Atrazin in desetilatrazin sta še vedno, kljub dvajsetletni prepovedi, najpogosteje in v najvišjih koncentracijah zaznana pesticida v podzemni vodi Krško-Brežiškega polja.
Ključne besede: podzemna voda, vodonosnik Krško-Brežiško polje, pesticidi
Objavljeno v DiRROS: 09.03.2022; Ogledov: 924; Prenosov: 359
Celotno besedilo (11,46 MB) |
8. |
9. |
10. |
