1801. |
1802. |
1803. |
1804. |
1805. Patologija malignih tumorjev dojkeJanez Lamovec, 1998, pregledni znanstveni članek Povzetek: Merfološka opredelitev tumorjev dojke po načelih moderne kirurške patologije tumorja daje kliniku poleg osnovnih podatkov o naravi tumorja tudi pomembne prognostične informacije. Pri karcinomu dojke so med njimi na vrhu pomembnosti: stanje aksilarnih bezgavk (pozitivne ali negativne bezgavke), stopnja malignosti tumorja, velikost tumorja, verjetno tudi histološki tip. Z razvojem modernih tehnologij lahko tako patolog kot klinik uporabljata še mnoge nove metode, s katerimi opredeljujeta tumor tudi biokemično in molekularno. Zaenkrat pa vse te nove opredelitve še ne dosegajo prognostične veljave klasičnih morfoloških lastnosti. Prav zato pa mora patolog skrbno upoštevati priporočila in pravila o obdelavi kirurškega vzorca, da lahko opredeli vrsto morfoloških lastnosti, ki vsebujejo največ napovedno veljavnih podatkov. V članku govorim o osnovnih morfoloških metodah, o posameznih pomembnejših tumorjih dojke ter o nekaterih novih biokemičnih in molekularnih metodah v diagnostiki raka dojke.
Objavljeno v DiRROS: 22.11.2023; Ogledov: 297; Prenosov: 89
 Celotno besedilo (468,00 KB) |
1806. Citodiagnostika tumorjev dojkeAna Pogačnik, 1998, pregledni znanstveni članek Povzetek: Aspiracijska biopsija s tanko iglo je tehnično nezahtevna, hitra in zanesljivapredoperativna diagnostična metoda lezij v dojki, ki jo lahko izvedemo brez kakršnih koli poprejšnjih priprav. Občutljivost in specifičnost metode sta v rokah izkušenega citopatologa približno 90 odstotni, napovedana veljavnost pozitivnega rezultata pa je okoli 99%. Napačno pozitivni in tudi napačno negativni rezultati so redki, še posebno v primerih, ko citopatolog sam izvaja aspiracijsko biopsijo in interpretira spremembe.
Objavljeno v DiRROS: 22.11.2023; Ogledov: 454; Prenosov: 108
Celotno besedilo (188,40 KB) |
1807. Ultrazvočna anatomija dojke, instrumentacija in tehnika sonomamografijeFranc Guna, 1998, pregledni znanstveni članek Povzetek: Na normalni ultrazvočni sliki dojke - sonomamogramu - ločimo hiperehogeni kožni sloj, hipoehogeno podkožno maŠčevje, ehogeno fibroglandularno plast, hipoehogeno nekonstantno retroglandularno maščevje, za njim pa črtasto strukturirano maščobno tkivo. Za ultrazvočno preiskavo dojke potrebujemo vrhunski diagnostični aparat z visokofrekventno (najmanj 7,5 Mhz) linearno ultrazvočno sondo z velikim vidnim poljem. Pregled opravimo tako, da preiskovanka leži na hrbtu, roko ima pod glavo, dojko pa preiskujemo od oboda proti bradavici in nazaj, tako da je vidno polje sonde pravokotno na radius dojke.
Objavljeno v DiRROS: 22.11.2023; Ogledov: 264; Prenosov: 92
Celotno besedilo (209,62 KB) |
1808. Rentgenska anatomija normalne dojkeKristijana Hertl, Maksimiljan Kadivec, Tomaž Vargazon, 1998, pregledni znanstveni članek Povzetek: Mamografski videz normalne dojke je pri vsaki ženski različen. Na količino žleznega, vezivnega tkiva in maščobe ter na razmerje med njimi, vpliva več dejavnikov, na primer: starost ženske, menstrualni ciklus, nosečnost, hormonska substitucija. V rodnem obdobju so pogoste benigne spremembe, ki jih je mogoče opredeliti le histološko. Mamografsko se kažejo največkrat kot povečana gostota tkiva in lahko predstavljajo diferencialno-diagnostičen problem.
Objavljeno v DiRROS: 22.11.2023; Ogledov: 305; Prenosov: 93
Celotno besedilo (235,85 KB) |
1809. Anatomija dojkeDean Ravnik, 1998, pregledni znanstveni članek Povzetek: V članku opisana makroskopska in delno mikroskopska anatomija dojke in mečne žleze pri človeku. Poglavju o razvojni anatomiji sledi opisna anatomija, kjer najdemo podatke o velikosti, obliki in topografiji žleze. članek opisuje zgradbo in ciklične spremembe ter spremembe v nosečnosti in v starosti. V zključku je podan še pregled arterijske oskrbe in venske drenaže, opisane so regionalne bezgavke in mezgovni odtok ter oživčenje.
Objavljeno v DiRROS: 22.11.2023; Ogledov: 215; Prenosov: 77
Celotno besedilo (399,88 KB) |
1810. Klinični pregled dojkDarja Eržen, 1998, pregledni znanstveni članek Povzetek: Klinični pregled je prva in najpomembnejša metoda v diagnostiki bolezni dojk. Vsebuje štiri faze: anamnezo, inspekcijo in palpacijo, zaključek in zamejitev bolezni. Je osnova za odločitev o nadaljnem postopku (nič, ponovne kontrole, biopsija ali kirurgija). Anamneza je usmerjena na iskanje dejavnikov tveganja za rak dojke. Pri inspekciji in palpaciji smo pozorni na simetričnost dojk, bradavici, kožo dojk, izcedek, vozličavost dojk, tumor, pazdušne in supraklavikularne bezgavke.
Objavljeno v DiRROS: 22.11.2023; Ogledov: 290; Prenosov: 96
Celotno besedilo (133,42 KB) |
