1. Cene gozdnih zemljišč v Sloveniji v obdobju 2018-2022Matjaž Dovečar, Jaša Saražin, Matevž Triplat, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku analiziramo trg z gozdnimi zemljišči v Sloveniji v zadnjih petih letih. Kot glavni vir podatkov je bila uporabljena Evidenca trga nepremičnin, iz katere je mogoče s predlaganim metodoloških pristopom izluščiti kupoprodaje z zgolj gozdnimi zemljišči. Analiza podatkov kaže naraščanje cen gozdnih zemljišč skozi čas, statistično pomembne razlike med statističnimi regijami ter obstoj visokih cen gozdnih zemljišč. Z namenom zagotovitve zanesljivih rezultatov smo izločili izrazite vrednosti ali osamelce in tako prikazali bolj reprezentativno stanje nepremičninskega trga z gozdnimi zemljišči v Sloveniji. Aritmetična sredina cen gozdnih zemljišč celotne baze podatkov znaša 2,82 EUR/m 2 , medtem ko ta po odstranitvi osamelcev dosega 0,64 EUR/m 2 s pomembno nižjimi standardnimi odkloni. Petletna rast cen median gozdnih zemljišč na ravni države znaša 17,31 % in se med statističnimi regijami pomembno razlikuje. Raziskava prinaša vpogled v dejanske tržne razmere gozdnih zemljišč, kar je koristno tako za širšo javnost kot za strokovnjake, zlasti cenilce nepremičnin. Ključne besede: gozdna posest, nepremičnine, ocenjevanje vrednosti, gozdovi, vrednost gozdov, primerjalne vrednosti Objavljeno v DiRROS: 21.06.2024; Ogledov: 180; Prenosov: 28
Celotno besedilo (3,05 MB) |
2. |
3. |
4. |
5. |
6. |
7. Mnenje prebivalcev Slovenije o pomenu gozdov in gozdarstvaTina Simončič, Andrej Bončina, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: Namen raziskave je ugotoviti mnenje slovenske javnosti o pomenu gozdov in gospodarjenju z gozdovi in pri tem preveriti, pri katerih vsebinah so mnenja lastnikov in nelastnikov gozdov različna. Anketirali smo 1014 naključno izbranih polnoletnih državljanov RS proporcionalno glede na statistične regije. Vprašalnik je obsegal 10 sklopov ter 74 trditev zaprtega tipa s petstopenjsko Likertovo lestvico. Za prebivalce Slovenije so najpomembnejše okoljske funkcije, sledijo lesnoprizvodna in zaščitna funkcija, socialne funkcije, najmanj pomembni sta nabiralništvo in lovnogospodarska funkcija. Več kot 90 % anketiranih meni, da so gozdovi hkrati pomembni za različne funkcije. 74 % javnosti podpira prost dostop v gozdove, 60 % pa pravico prebivalcev do nabiranja gozdnih sadežev. Največ anketiranih meni, da naj država nameni več sredstev za okoljske funkcije. Z diskriminantno analizo smo ugotovili, da na razvrščanje na lastnike in nelastnike najbolj vplivajo mnenja o prostem dostopu do gozda in pomenu gozdov za rekreacijo. Ključne besede: gospodarjenje z gozdovi, funkcije gozdov, javna anketa, vrednost gozdov, gozdarska politika, nelastniki gozdov, lastniki gozdov Objavljeno v DiRROS: 04.02.2019; Ogledov: 5816; Prenosov: 3477
Celotno besedilo (1,18 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
8. |
9. Volumenska in vrednostna zgradba ter priraščanje visokokakovostnih bukovih sestojev v SlovenijiAleš Kadunc, Marijan Kotar, 2005, izvirni znanstveni članek Povzetek: Namen raziskave je bil ugotoviti strukturo lesnih zalog, tekočega volumenskegaprirastka, (denarne) vrednosti lesne zaloge in tekoči vrednostni prirastek po različnih socialnih kolektivih v visokokakovostnih bukovih sestojih. Analizirani so bili sestoji z 18 rastiščnih enot, pri vsaki s po petimi ploskvami velikosti 30 x 30 m. Na vseh 90 ploskvah je bila napravljena debelna analiza vsega drevja nad merskim pragom in ocenjena kakovost debel po četrtinah. Na podlagi debelnih analiz in ocenjene kakovosti smo ugotovili volumen sestojev, tekoči desetletni volumenski prirastek, vrednost sestojev intekoči desetletni vrednostni prirastek. Nad 90 % volumna in še nekaj večji delež vrednosti pripada strehi sestoja. Kolektiv 100 najdebelejših dreves na hektar zavzema okoli polovico volumna oziroma vrednosti sestoja. Delež furnirske kakovosti je izredno nizek (3 %), delež hlodovine za luščenje pa petkrat višji. Sestoji dosegajo najvišje vrednosti na rastiščih montanskih bukovij. Ključne besede: bukov sestoj, lesna zaloga, vrednost sestoja, tekoči volumenski prirastek, tekoči vrednostni prirastek, kakovostna zgradba, socialni kolektiv Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4589; Prenosov: 1892
Celotno besedilo (256,15 KB) |
10. Ugotavljanje povečane vrednosti gozdov v postopku denacionalizacijeJanez Krč, Iztok Winkler, 2004, izvirni znanstveni članek Povzetek: Vrednost gozda se poveča zaradi gradnje gozdnih cest. Povečano vrednost gozda je mogoče ugotoviti na podlagi ponovne katastrske klasifikacije gozda. Ta način pa je zamuden in drag. Hitrejši in bolj zanesljiv je izračun na podlagi izračuna skrajšanja spravilne razdalje, ki je posledica novih gozdnih cest. Pri tem si lahko pomagamo z digitalizacijo obravnavanega gozda in prometnic, kar omogoča zanesljiv izračun skrajšanih spravilnih razdalj, ki vplivajo na povečano vrednost gozda. Ključne besede: gozdovi, denacionalizacija, povečana vrednost, odprtost gozdov, spravilna razdalja Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4305; Prenosov: 1899
Celotno besedilo (851,13 KB) |