1631. Ekosistemske storitve in upravljanje Alp : orodja in namigi za učinkovito upravljanje z okoljem in teritorialni razvojAlice Labadini, Sebastian Candiago, Lukas Egarter Vigl, Thomas Marsoner, Erich Tasser, Stephanie Roilo, Claudia Romelli, Rachele Carloni, Caroline Pecher, Sigrid Hechensteiner, Tadej Kogovšek, Suzana Vurunić, Tina Klemenčič, Matej Simčič, Miha Naglič, Gregor Danev, Mateja Nose Marolt, Tjaša Vezovnik, Anže Japelj, 2018, strokovna monografija Ključne besede: ekosistemske storitve, komunikacija z javnostmi, upravljanje z okoljem, Alpe
Objavljeno v DiRROS: 09.07.2025; Ogledov: 455; Prenosov: 218
 Celotno besedilo (5,76 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1632. Yield of commercial garlic (Allium sativum L.) varieties at three locations in Slovenia over two growing seasonsLovro Sinkovič, Mojca Škof, Vladimir Meglič, Barbara Pipan, 2025, izvirni znanstveni članek Ključne besede: garlic variety, marketable yield, climate, experimental site, Slovenia, Growing seasons
Objavljeno v DiRROS: 09.07.2025; Ogledov: 417; Prenosov: 224
Celotno besedilo (621,73 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1633. Renzo De Felice in njegovo razumevanje italijanskega fašizmaMatic Batič, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Razprava predstavlja italijanskega zgodovinarja Renza De Feliceja in njegovo zgodovinopisno obravnavo italijanskega fašizma.
Njegove raziskave so v sedemdesetih letih 20. stoletja v Italiji
predstavljale prelom z dotedanjim zgodovinskim konsenzom
glede te tematike. Iz tega razloga je bilo njegovo delo pospremljeno s številnimi polemikami, ki so pogosto prestopile okvir
znanstvene razprave. V prvem delu razprave so De Felicejeve
teze soočene z očitki njegovih kritikov, v drugem delu pa razprava skuša pojasniti ozadje polemike, pri čemer je predstavljena
specifična družbeno-kulturna situacija v tedanji Italiji in njen
vpliv na zgodovinopisje o fašističnem obdobju. Sklepno razprava
ugotavlja, da De Felicejev opus kljub nekaterim spornim točkam
danes velja za nepogrešljivega za vse sodobne raziskovalce tega
obdobja italijanske zgodovine.
Ključne besede: italijanski fašizem, zgodovinske kontroverze
Objavljeno v DiRROS: 09.07.2025; Ogledov: 327; Prenosov: 119
Celotno besedilo (1,70 MB) |
1634. Proces proti podpornikom Matjaževe vojske v Sevnici : primer Marije KoširMateja Čoh Kladnik, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Na začetku decembra 1949 je bilo na procesu v Brežicah obsojenih sedem mladih ljudi, ker naj bi bili člani ilegalne »organizacije
Matjaževe vojske« v Sevnici. Njen cilj naj bi bil nasilno zrušiti
obstoječo državno ureditev. Pol leta kasneje je sodišče obsodilo
pet domnevnih podpornikov omenjene ilegalne organizacije.
Uprava državne varnosti (Udba) jih je aretirala neposredno pred
brežiškim procesom, jih zaprla v tamkajšnje zapore in zaslišala.
Konec februarja 1950 so bili prepeljani v Ljubljano in obsojeni na
procesu 24. maja 1950. Med obsojenimi je bila tudi Marija Košir,
žena domnevno enega glavnih organizatorjev Matjaževe vojske
Jožefa Koširja, ki je bil obsojen na brežiškem procesu. Marija
Košir je bila obsojena na leto in pol poboljševalnega dela, ker naj
bi leta 1949 vedela za obstoj in delovanje ilegalne organizacije in
tega ni prijavila pristojnim državnim organom (Udbi). Leta 1995
je bila na podlagi zahteve za obnovo postopka sodno rehabilitirana.
Komisija za izvajanje zakona o popravi krivic ji je leta 2018
priznala status bivše politične zapornice.
Ključne besede: politični procesi, Matjaževa vojska
Objavljeno v DiRROS: 09.07.2025; Ogledov: 284; Prenosov: 93
Celotno besedilo (1,68 MB) |
1635. Vaške straže na območju južne Notranjske, 1942-1943Mirjam Dujo Jurjevčič, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku so predstavljene vaške straže na južnem Notranjskem, na območju treh današnjih občin – Bloke, Cerknica in
Loška dolina. Pri tem smo uporabili med drugim tudi zapisnike
zaslišanj vaških stražarjev na področnih vojaških sodiščih v Kočevju in Ribnici, ki nam dajejo vpogled v nastanek in delovanje
vaških straž ter vzroke za vstop k vaškim stražam.
Ključne besede: državljanska vojna, revolucija, kontrarevolucija, politični nasilje
Objavljeno v DiRROS: 09.07.2025; Ogledov: 285; Prenosov: 119
Celotno besedilo (1,69 MB) |
1636. Pota "Štajerskega bataljona" - od idealizma do preobrazbe leta 1942Pavlina Bobič, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Začetek vojne in okupacije na Slovenskem leta 1941 je vodilne
tradicionalne stranke potisnil pred dilemo političnega in narodnega preživetja ter jih soočil s pobudami za vojaški upor proti
okupatorju. Začele so ustanavljati podtalne legije in skupine, ki
so se povezovale v organizaciji vojaških enot, lojalnosti jugoslovanski vladi v Londonu, podpori zahodnim obveščevalnim
službam in zamisli o povojni obnovi monarhije. Tradicionalni
tabor je ob tem naletel na delovanje Komunistične partije,
ki je s preizkušenimi taktikami ilegalne propagande in brezkompromisno uporabo sile učinkovito posegla v slovenski
(politični) prostor. Major Karel Novak je kot poveljnik Kraljeve
jugoslovanske vojske v Sloveniji prevzel vojaško formacijo
odpora proti okupatorju, kar je njegove enote obenem vodilo
k spopadu z revolucionarno stranjo pod plaščem OF. Prva
nacionalna ilegala oz. Štajerski bataljon je skušal združiti idejo
boja za svobodo z uporom komunističnemu nasilju, v kar je
pomembno zarezala tradicionalna politika.
Ključne besede: Štajerski bataljon, plava garda, prva nacionalna ilegala
Objavljeno v DiRROS: 09.07.2025; Ogledov: 271; Prenosov: 110
Celotno besedilo (1,61 MB) |
1637. Slovenija i Hrvatska u izvješćima Arthura Wooda DuBoisa iz 1919. i 1920. godineHrvoje Čapo, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek temelji na poročilih ameriškega posebnega odposlanca za srednjo Evropo Arthurja Wooda DuBoisa o Sloveniji in
Hrvaški iz decembra 1919 in maja 1920. Med svojima dvema
obiskoma je DuBois izdelal štiri poročila, ki se posebej nanašajo
na razmere na slovenskem in hrvaškem ozemlju; njegovi sogovorniki pa so bili vodilni politiki v Deželni vladi v Ljubljani in
Pokrajinski (Zemaljski) vladi u Zagrebu. Njegova obiska segata
v čas dveh različnih vlad, tako da je imel priložnost slišati predstavnike dveh političnih opcij: centraliste in federaliste (avtonomiste). Poudarek v članku je na DuBoisovem prikazu težav v
zunanjepolitičnih odnosih z Avstrijo, komunistični dejavnosti ter
razlikah v političnih karakteristikah in nacionalnih značilnostih
Slovencev, Hrvatov in Srbov.
Ključne besede: Slovenija, Hrvaška, Združene države Amerike, Halsteadova misija, Arthur Wood DuBois
Objavljeno v DiRROS: 09.07.2025; Ogledov: 314; Prenosov: 134
Celotno besedilo (1,67 MB) |
1638. Sistemska transformacija slovenske družbe kot nedokončan procesMatevž Tomšič, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Slovenija sodi med tiste nekdanje komunistične države, ki so bile
v smislu izvedbe sistemske transformacije najuspešnejše. Vseeno
pa vztrajno izgublja prednost, ki jo je imela pred drugimi državami iz regije. Glavni razlog za njeno relativno stagnacijo je v
etatističnem ustroju, ki ga zaznamujejo monopoli na različnih
področjih. Ti pa so povezani z visoko stopnjo t. i. reprodukcije
elit, se pravi ohranjanja predstavnikov bivšega režima oz. njihovih fizičnih ali idejnih naslednikov na vodilnih pozicijah v
ključnih družbenih podsistemih. Takšno stanje duši konkurenco,
omejuje pluralizem in zavira razmah kreativnih potencialov v
družbi.
Ključne besede: Slovenija, 1991-2020, družbene spremembe, postkomunistične družbe, reprodukcija elit, ideološka hegemonija, gradualizem
Objavljeno v DiRROS: 09.07.2025; Ogledov: 316; Prenosov: 102
Celotno besedilo (1,93 MB) |
1639. Vzdušje poplebiscitnih dni : kratek vpogled v medijsko poročanje na prelomu med letoma 1990 in 1991Jelka Piškurić, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek ponuja pregled širšega družbenega ozračja od plebiscita do prvih dni leta 1991, ko je bilo dokončno jasno, da je za
Slovenijo edina možna rešitev odhod iz Jugoslavije. Čeprav je
bilo še slišati posamezne glasove, ki so dopuščali možnost konfederacije, se je stanje v državi na političnem in gospodarskem
področju tako poslabšalo, da je morala Slovenija misliti predvsem
na zaščito lastnih interesov. Avtorica na podlagi časopisnih virov
predstavi vzdušje, ki je vladalo v Sloveniji. Kljub nekaterim razhajanjem je plebiscitni čas poenotil Slovence, kar se je pokazalo
tudi v visoki udeležbi na plebiscitu in visokem odstotku glasov
za samostojno in neodvisno državo Republiko Slovenijo. Politiki,
ne glede na strankarsko pripadnost in medsebojna nesoglasja, pa
so se zavedali, da je treba takoj po plebiscitu začeti z ukrepi za
njegovo izvedbo ter utrditi položaj Slovenije v pogajanjih z zvezo
in drugimi republikami.
Ključne besede: Slovenija, zgodovina, 1990-1991, plebiscit, samoodločba, osamosvojitev, medijsko poročanje
Objavljeno v DiRROS: 09.07.2025; Ogledov: 306; Prenosov: 130
Celotno besedilo (1,95 MB) |
1640. Armija i Slovenija 1984.–1991. godineDavor Marijan, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku se ocenjuje odnos med Jugoslovansko ljudsko
armado (JLA) in Republiko Slovenijo v obdobju od leta 1984 do
1991. Prispevek temelji na vojaškem arhivskem gradivu JLA in
gradivu Zveze komunistov Jugoslavije.
Ta odnos se je nekje v sredini tega desetletja spremenil v spor, ki
so ga že takratni komunisti opredelili kot napad na jugoslovanski
obrambno-varnostni koncept in tudi na JLA. Do takrat sta bila
tako JLA kot tudi obrambni sistem nedotakljiva, armada pa je
bila poleg tega razumljena kot zadnji kohezivni element SFRJ.
Prav v sredini tega časovnega obdobja so, v kontekstu ocenjevanja
jugoslovanske samostojne poti v socializem, to vprašanje začeli
odpirati tudi slovenski mladinski mediji. Pod vprašaj je bila
postavljena vloga JLA v celotni družbi, njena vsejugoslovanska narava,
njena sestava, kot tudi smeri njenega nadaljnjega razvoja. Bistvo
spora so bili različni pogledi na aktualno stanje in predvsem na
prihodnost Jugoslavije po smrti Josipa Broza - Tita v letu 1980.
Realno gledano je šlo za dva različna pogleda na prihodnost SFRJ,
kot tudi za spopad med unitarizmom in decentralizacijo, ki je
postajal vedno izrazitejši, čeprav je bila intenziteta tega spora skozi
obravnavano obdobje različna.
Ključne besede: Jugoslavija, Zveza komunistov Jugoslavije, Jugoslavenska ljudska armada, Slovenija, obrambna politika
Objavljeno v DiRROS: 09.07.2025; Ogledov: 284; Prenosov: 103
Celotno besedilo (1,95 MB) |
