Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Ključne besede: velika drevesa, Slovenija, duglazija, Brkinska duglazija
Objavljeno v DiRROS: 18.12.2025; Ogledov: 5; Prenosov: 2
Celotno besedilo (237,34 KB)

Povzetek: This study investigated long-term anthropogenic contributions to airborne particulate matter (PM10) in the Upper Meža Valley, Slovenia, a region historically affected by ore mining, smelting, and, more recently, secondary Pb production. PM10 samples collected at five locations in the summer and autumn of 2018 and at one location in the spring and summer of 2021 were analysed for elemental composition and Pb isotope ratios to identify and quantify pollution sources. Elevated concentrations of Pb, Zn, Cd, and As were observed across all sites, with minimal temporal variations. Enrichment factor (EF) analysis indicated lower EF values for Zn and As, suggesting a primarily crustal origin. Conversely, higher EF values for Cd and Pb pointed to mixed crustal and anthropogenic sources. The proportion of PM10 samples with high Pb enrichment increased from 9.09 % in 2018 to 20.5 % in 2021, indicating a rising influence of anthropogenic emissions. This study represents the first application of Pb isotope composition and a two-endmember mixing model for detailed source apportionment of PM10 in the region. The Pb isotope ratios of PM10 samples fell between local geogenic background and known anthropogenic sources, with anthropogenic contributions accounting for 55.8 %–69.3 % of total Pb in PM10. These findings have important implications for local environmental management, as they can support targeted mitigation strategies, which are critical for public health protection.
Ključne besede: lead isotopes, air pollution, airborne particulate matter, source apportionment, potentially toxic elements, post-mining region
Objavljeno v DiRROS: 18.12.2025; Ogledov: 7; Prenosov: 5
Celotno besedilo (7,33 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Povzetek: Varovalna vloga gozdov je ključna, zlasti ob neizogibnih podnebnih spremembah, ki v alpskem svetu še povečujejo tveganje za hudourniške procese. Za analizo vpliva velikopovršinskih motenj na površinski odtok in hudourniške procese smo izbrali Dovški potok na južnem pobočju Karavank, kjer so bili v zadnjih desetih letih gozdovi zelo poškodovani. Z uporabo Kresnikove metode in hidrološkega modela ZEMOKOST smo določili pet scenarijev stanja gozda in ocenili različne razplete padavinskih dogodkov. Po enačbi Kresnik je stoletni pretok Dovškega potoka Q100 = 5,8 m³/s, medtem ko je bil leta 1961 izračunan Q100 = 6,0 m³/s. Z modelom ZEMOKOST smo za različne scenarije ugotovili različne rezultate. Leta 2015, pred vplivom motenj gozdov, je bil Q100 = 3,6 m³/s, in sicer 45 minut po začetku padavin. Leta 2019, po motnjah gozdov, pa se je Q100 povečal na 4,9 m³/s in se pojavil 39 minut po začetku padavin. Analiza hidravlične prevodnosti obstoječe hudourniške ureditve je pokazala, da le-ta ni več primerna glede na povečanje pretoka. Poleg tega smo na podlagi terenskih raziskav ugotovili, da erozijski drobir na območju pomeni nevarnost za nastanek drobirskih in blatnih tokov, kar bi lahko ogrozilo vas Dovje.
Ključne besede: podnebne spremembe, gozdovi, velikopovršinske motnje, sanitarna sečnja, Dovški potok, ZEMOKOST, hidravlična analiza, Polenijeva prelivna metoda
Objavljeno v DiRROS: 18.12.2025; Ogledov: 7; Prenosov: 2
Celotno besedilo (994,59 KB)

Povzetek: Več kot 30-letno vsakoletno spremljanje osutosti dreves na istih ploskvah Raven I v okviru programa ICP Forests omogoča dragocen vpogled v dolgo časovno vrsto spremljanja vitalnosti drevesnih vrst, ki je še posebno aktualno v času podnebnih sprememb, ko so ekstremni vremenski dogodki vse pogostejši. V pričujočem prispevku predstavljamo rezultate spremljanja stanja osutosti drevesnih krošenj na ploskvah Ravni I v obdobju 1991–2024 v Sloveniji, s poudarkom na zadnjem letu meritev – v letu 2024. Od leta 1991 se je povprečna osutost povečala za 14,2 % (s 16,6 % na 30,8 %). V letu 2024 je povprečna osutost iglavcev znašala 31,5 %, pri listavcih pa 30,3 %. Časovna vrsta povprečne osutosti drevesnih krošenj za več kot 30-letno obdobje kaže, da se je v obdobju 1991–2000 stanje osutosti krošenj slabšalo, med letoma 2000 in 2013 pa je bilo razmeroma stabilno. Na začetku obdobja 2014–2020 smo zaznali veliko povečanje osutosti drevesnih krošenj (2,2 %) zaradi žleda leta 2014, sledilo pa je umirjanje negativnega trenda poslabševanja stanja, tj. povečevanja osutosti. Veliko povečanje osutosti (za 3,8 %) smo ponovno zaznali med letoma 2020 in 2022, na kar je vplivala poletna suša v letu 2022, vplivale pa so tudi različne ujme, kot so vetrolomi in gradacije podlubnikov. V zadnjih dveh letih smo zaznali stagnacijo stanja osutosti.
Ključne besede: stanje gozdov, osutost drevesnih krošenj, Raven I, ICP Forests, monitoring
Objavljeno v DiRROS: 18.12.2025; Ogledov: 6; Prenosov: 3
Celotno besedilo (793,88 KB)

Povzetek: This Special Issue on the Decade of Decadence focuses on the northern Adriatic transnational borderland from the beginning of the First World War in July 1914 to the Treaty of Rome in January 1924 when the city of Rijeka/Fiume was annexed by Italy and the Adriatic question was temporarily settled. As several recent studies have shown this decade is of fundamental importance at the global level and the northern Adriatic in these years represents a unique laboratory for studying the transformations of Europe in the twentieth century. Seen in these perspectives, these articles show how concepts of loyalty, sovereignty, nationality and citizenship did not conform to a linear process of nationbuilding but instead open new perspectives on Italian and Euro-Mediterranean politics, culture and societies before and after the First World War.
Ključne besede: Italy, Yugoslavia, Northern Adriatic, 1914–1924, First world war
Objavljeno v DiRROS: 18.12.2025; Ogledov: 6; Prenosov: 6
Celotno besedilo (542,50 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...