1. Socioeconomic inequalities in cancer incidence in Europe : a comprehensive review of population-based epidemiological studiesAna Mihor, Sonja Tomšič, Tina Žagar, Katarina Lokar, Vesna Zadnik, 2020, pregledni znanstveni članek Povzetek: Background. Since the end of the previous century, there has not been a comprehensive review of European studies on socioeconomic inequality in cancer incidence. In view of recent advances in data source linkage and analytical methods, we aimed to update the knowledge base on associations between location-specific cancer incidence and individual or area-level measures of socio-economic status (SES) among European adults. Materials and methods. We systematically searched three databases (PubMed, Scopus and Web of Science) for articles on cancer incidence and SES. Qualitative synthesis was performed on the 91 included English language studies, published between 2000 and 2019 in Europe, which focused on adults, relied on cancer registry data and reported on relative risk (RR) estimates. Results. Adults with low SES have increased risk of head and neck, oesophagogastric, liver and gallbladder, pancreatic, lung, kidney, bladder, penile and cervical cancers (highest RRs for lung, head and neck, stomach and cervix). Conversely, high SES is linked with increased risk of thyroid, breast, prostate and skin cancers. Central nervous system and haematological cancers are not associated with SES. The positive gap in testicular cancer has narrowed, while colorectal cancer shows a varying pattern in different countries. Negative associations are generally stronger for men compared to women. Conclusions. In Europe, cancers in almost all common locations are associated with SES and the inequalities can be explained to a varying degree by known life-style related factors, most notably smoking. Independent effects of many individual and area SES measures which capture different aspects of SES can also be observed. Ključne besede: socioeconomic status, socioeconomic inequality, cancer incidence Objavljeno v DiRROS: 16.07.2024; Ogledov: 17; Prenosov: 6
Celotno besedilo (398,22 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Impact of COVID-19 on cancer diagnosis and management in Slovenia : preliminary resultsVesna Zadnik, Ana Mihor, Sonja Tomšič, Tina Žagar, Nika Bric, Katarina Lokar, Irena Oblak, 2020, izvirni znanstveni članek Ključne besede: covid-19, oncology, oncology diagnosis, pandemic Objavljeno v DiRROS: 12.07.2024; Ogledov: 66; Prenosov: 38
Celotno besedilo (291,69 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Poročilo državnega programa obvladovanja raka za leto 2023Sonja Tomšič, Janez Žgajnar, Katarina Plantosar, Amela Duratović Konjević, Katarina Torkar, Branko Zakotnik, 2024, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Ključne besede: obvladovanje raka, državni program, onkologija Objavljeno v DiRROS: 06.06.2024; Ogledov: 117; Prenosov: 52
Celotno besedilo (66,82 KB) |
4. |
5. Incidenca raka v prvem letu epidemije covida-19Vesna Zadnik, Tina Žagar, Nika Bric, Mojca Birk, Amela Duratović Konjević, Ana Mihor, Katarina Lokar, Sonja Tomšič, 2023, strokovni članek Povzetek: Uvod: Število novih diagnoz raka (incidenca) se v Sloveniji v zadnjem desetletju povečuje za povprečno 1,6 % na leto. V letu 2020, prvem letu omejitvenih ukrepov zaradi epidemije covida19, smo s platformo OnKOvid predvideli 3–8-odstotni padec novih diagnoz raka. Namen je predstaviti uradno incidenco raka za Slovenijo za leto 2020 in ugotoviti, kolikšen je bil dejansko manko novih diagnoz raka. Metode: V Registru raka Republike Slovenije smo v skladu z mednarodnimi pravili registrirali vse nove primere raka pri prebivalcih s stalnim prebivališčem v Sloveniji. Primerjali smo jih z registrirano incidenco za 2019, modelno incidenco za 2020, preliminarnimi rezultati OnKovida in dostopnimi rezultati incidence iz registrov raka iz drugih držav. Rezultati: V letu 2020 je za rakom zbolelo 15.096 oseb v Sloveniji (7.034 žensk, 8.002 moška). Glede na modelno oceno incidence za leto 2020 gre za manko 1.854 oseb (10,9 %; 11,6 % žensk, 10,4 % moških). Pri tem je za 10,5 % manj ugotovljenih rakov v omejenem stadiju, najbolj izrazito v starosti 50–69 let (za 13,2 %). Upad je primerljiv s poročili iz Anglije, ZDA in Kanade ter deloma večji kot na Škotskem in Švedskem. Najbolj izrazit upad novih diagnoz raka ugotavljamo pri nemelanomskem kožnem raku (23 %, najbolj po 50. letu), raku prostate (15,9 %, najbolj v omejenem stadiju), pljučnem raku (8,9 %, 60–64 let, v razširjenem stadiju), raku dojk (8,3 %, 45–64 let), ne-Hodgkinovem limfomu (9 %) in levkemijah (11,6 %). Pri kožnem melanomu, raku debelega črevesa in danke ni bilo primanjkljaja. Zaključek: Upad incidence raka v letu 2020 gre verjetno na račun omejitvenih ukrepov, reorganizacije zdravstva in z zdravjem povezanega vedenja med epidemijo covida-19, beležijo jo v več državah. Med epidemijami je potrebno nemoteno izvajanje onkologije. Ključne besede: rak, incidenca, register raka, epidemija, covid-19 Objavljeno v DiRROS: 26.02.2024; Ogledov: 282; Prenosov: 74
Celotno besedilo (301,68 KB) |
6. |
7. |
8. Kakovost obravnave bolnikov – klinični register raka dojkSonja Tomšič, Vesna Zadnik, 2022, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: Za najpogostejših pet rakov smo si v Državnem programu obvladovanja raka (DPOR) zadali vzpostavitev t. i. kliničnih registrov, ki nam bodo z zbiranjem dodatnih podatkov omogočali spremljanje kakovosti obravnave bolnikov z rakom. Eden izmed petih najpogostejših rakov je tudi rak dojk, pri katerem smo začeli z vzpostavljanjem kliničnega registra v letu 2021, v letu 2022 pa v posebno aplikacijo, ki je povezana z osnovnim Registrom raka, vnašamo prve podatke o bolnikih z rakom dojk.
V Kliničnem registru raka dojk bodo posebej usposobljeni koderji Registra raka iz osnovne medicinske dokumentacije zbirali podatke za vse maligne in in situ primere raka dojk pri vseh prebivalcih Slovenije. Dodaten nabor podatkov obsega podrobnejše podatke o diagnostiki, zdravljenju (kirurških posegih, sistemskem zdravljenju, obsevanju) ter več podatkov o bolniku ter bolezni.
Spremljanje kakovosti obravnave bo potekalo preko letnega spremljanja kazalnikov kakovosti in ciljnih vrednosti, ki jih bo v skladu z zadnjimi priporočili za diagnostiko in zdravljenje raka dojk opredelila Strokovna skupina DPOR za raka dojk. Na osnovi podatkov bo strokovna skupina predlagala ukrepe za izboljšanje.
Z vzpostavitvijo kliničnega registra raka dojk pridobivamo bogato zbirko podatkov, ki bo omogočala spremljanje kakovosti obravnave in druge podrobnejše analize primerov raka dojk na nacionalni ravni, s čimer želimo prispevati k izboljšanju izidov bolnikov z rakom dojk v Sloveniji. Ključne besede: obvladovanje raka, preventivni programi, javno zdravje Objavljeno v DiRROS: 22.12.2022; Ogledov: 501; Prenosov: 141
Celotno besedilo (70,21 KB) |
9. Državni program obvladovanja raka – kratko poročilo za leto 2021 in rak dojk v DPORSonja Tomšič, Janez Žgajnar, 2022, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: Državni program obvladovanja raka (DPOR) je državni strateški dokument, ki vključuje aktivnosti s področij primarne preventive, sekundarne preventive, diagnostike, zdravljenja, celostne rehabilitacije, onkološke paliativne oskrbe, raziskovanja, spremljanje bremena raka in kakovosti obravnave ter izobraževanja. Od svoje vzpostavitve v letu 2010 do danes je pomembno prispeval k izboljšanju stanja na področju obvladovanja raka v Sloveniji. Rast incidence se je pri ženskah zmanjšala, pri moških pa je po letu 2010 opaziti celo upadanje, preživetje bolnikov z rakom se povečuje, na področju celostne rehabilitacije in onkološke paliativne oskrbe pa se dogajajo pomembni premiki. Rak dojk, ki je eden od najpogostejših rakov, ima v Državnem programu obvladovanja raka 2022–2026 pomembno mesto. Številni cilji in ukrepi se nanašajo na to vrsto raka posredno, med neposredno vezanimi pa so najpomembnejši: vzpostavitev spremljanja kakovosti obravnave ter priprava predlogov sprememb preko podatkov, zbranih v kliničnem registru raka dojk, spremljanje ciljnih vrednosti za dogovorjene kazalnike kakovosti s strani strokovne skupine DPOR za raka dojk, posodobitev organiziranega presejanja za raka dojk v skladu s posodobljenimi priporočili Sveta EU in prilagoditev za uvedbo v slovenski prostor, širitev celostne rehabilitacije bolnic/kov z rakom dojk iz pilotnega projekta na nacionalno raven ter krepitev onkološke genetike.
Ključne besede: obvladovanje raka, preventivni programi, javno zdravje Objavljeno v DiRROS: 22.12.2022; Ogledov: 538; Prenosov: 143
Celotno besedilo (59,48 KB) |
10. Programske smernice DORAMateja Kurir-Borovčić, Amela Duratović Konjević, Katja Jarm, Katarina Nagode, Maksimiljan Kadivec, Zvonka Kastelic, Veronika Kutnar, Andraž Perhavec, Barbara Skubic-Vengušt, Stanka Sabo, Špela Sitar, Stančka Suljić, Cveto Šval, Anastazija Šelih, Vesna Škrbec, Miloš Vrhovec, Sonja Tomšič, Katarina Torkar, Urban Zdešar, Kristijana Hertl, 2022, strokovna monografija Povzetek: Državni presejalni program za raka dojk DORA (v nadaljevanju: program DORA) vabi ženske med 50. in 69. letom vsaki dve leti na presejanje z mamografijo, katerega cilj je zmanjšati umrljivost za rakom dojk v ciljni populaciji za 25 do 30 odstotkov. Nosilec programa DORA je Onkološki inštitut Ljubljana. Presejalno mamografijo opravlja 16 javnih zdravstvenih zavodov po Sloveniji na 20 digitalnih mamografih s kadri, ki so za svoje delo posebej usposobljeni. Dodatno diagnostiko in zdravljenje raka dojk, odkritega v presejanju, izvajata presejalno-diagnostična centra na Onkološkem inštitutu Ljubljana in v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Te programske smernice opredeljujejo presejalno politiko programa DORA, postopek obravnave žensk, organizacijo in dejavnosti programa DORA. Delijo se na upravljalske, zdravstvene in druge storitve. Sestavni del teh programskih smernic je tudi določitev strokovnega nadzora, ki se opravlja v presejalnem programu, ter podrobnejši Standardni operativni postopki (SOP) delovanja programa DORA. Sestavni del tega dokumenta so tudi Protokoli in priloge. Ključne besede: rak dojke, programske smernice, presejalni programi, svetovanje Objavljeno v DiRROS: 08.12.2022; Ogledov: 754; Prenosov: 320
Celotno besedilo (328,03 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |