Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Na voljo sta dva načina iskanja: enostavno in napredno. Enostavno iskanje lahko zajema niz več besed iz naslova, povzetka, ključnih besed, celotnega besedila in avtorja, zaenkrat pa ne omogoča uporabe operatorjev iskanja. Napredno iskanje omogoča omejevanje števila rezultatov iskanja z vnosom iskalnih pojmov različnih kategorij v iskalna okna in uporabo logičnih operatorjev (IN, ALI ter IN NE). V rezultatih iskanja se izpišejo krajši zapisi podatkov o gradivu, ki vsebujejo različne povezave, ki omogočajo vpogled v podroben opis gradiva (povezava iz naslova) ali sprožijo novo iskanje (po avtorjih ali ključnih besedah).

Pomoč
Išči po:
Možnosti:
 


11 - 20 / 2000
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
11.
Pogoji za sprejem ustavne pritožbe v zadevah s področja delovnega prava
Neža Kogovšek Šalamon, 2025, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Prispevek obravnava pogoje za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije, s posebnim poudarkom na zadevah s področja delovnega prava. Glede na to, da velika večina ustavnih pritožb ni sprejetih v obravnavo, ustavni pritožnik pa je o odločitvi sodišča običajno obveščen z neobrazloženim sklepom, je namen prispevka osvetliti vsebinske razloge, ki sodišče vodijo pri odločanju o sprejemu ustavne pritožbe.
Ključne besede: ustavno sodišče, ustavna pritožba, sprejem ustavne pritožbe v obravnavo, zaposlovanje in delo, hujše posledice, pomembno ustavnopravno vprašanje
Objavljeno v DiRROS: 24.12.2025; Ogledov: 15; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (252,41 KB)

12.
13.
Primerjalnopravna analiza pravice samozaposlenih do kolektivnega dogovarjanja
Aljoša Polajžar, 2025, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Avtor obravnava primerjalnopravne vidike (nacionalnih ureditev Nemčije, Španije in Francije) pravice samozaposlenih do kolektivnega dogovarjanja. Avtor ugotavlja, da so sistemi, ki urejajo uresničevanje pravice samozaposlenih do kolektivnega dogovarjanja med državami različni. Ni torej nujno, da bodo samozaposleni svojo pravico do kolektivnega dogovarjanja uresničevali po enakem pravnem sistemu (oziroma v identični pravno konceptualni obliki) kot delavci v delovnem razmerju. Na področju oblikovanja sistema kolektivnega dogovarjanja samozaposlenih so torej ključne odločitve nacionalnega zakonodajalca.
Ključne besede: osebna veljavnost kolektivnih pogodb, platformni delavci, pravica do kolektivnega dogovarjanja, samozaposleni, reprezentativnost sindikatov
Objavljeno v DiRROS: 24.12.2025; Ogledov: 16; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (140,16 KB)

14.
Socialna varnost samozaposlenih : ključni izzivi in možne rešitve
Sara Bagari, 2025, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Prispevek analizira ključne izzive zagotavljanja socialne varnosti samozaposlenih v kontekstu strukturnih sprememb na sodobnem trgu dela, kjer naraščanje nestandardnih oblik dela in večja heterogenost samozaposlenih pomembno vplivata na učinkovitost obstoječih socialnovarstvenih mehanizmov. Poudarjen je pomen pravilne klasifikacije pogodbenih razmerij, saj lahko napačna opredelitev statusa vodi do izključenosti ali nezadostnega obsega socialne varnosti. Analiza vključuje tako širši pogled kot tudi specifike slovenske pravne ureditve, ki kljub formalni obvezni vključenosti samozaposlenih v socialna zavarovanja še vedno razkriva pomembne vrzeli pri dejanskem dostopu samozaposlenih do sistema socialne varnosti in iz njega izhajajočih pravic. Prispevek ugotavlja, da celovita in obvezna vključenost samozaposlenih v enoten sistem socialne varnosti predstavlja najustreznejši pristop, vendar le, če se hkrati upošteva posebnosti opravljanja dela v okviru samozaposlitve.
Ključne besede: socialna varnost, socialno zavarovanje, samozaposleni, samozaposlitev, nestandardni samozaposleni, odvisni samozaposleni, formalni dostop, dejanski dostop
Objavljeno v DiRROS: 24.12.2025; Ogledov: 17; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (273,02 KB)

15.
16.
Podatkovna baza za določanje izvora rimskodobnih kamnitih izdelkov z Ižanskega
Rok Brajkovič, Petra Žvab Rožič, Luka Gale, 2025, drugi znanstveni članki

Povzetek: Rimskodobni kamniti izdelki najdeni na Ižanskem so bili pretežno izdelani iz mikritnega in peloidnega apnenca. Izvor teh izdelkov je bil do sedaj le ohlapno definiran, zlasti zaradi pomanjkanja podrobnih opisov mikrofaciesov, študije mikrofosilov in manjkajočih geokemičnih analiz iz do sedaj prepoznanih ali predlaganih območij rimskih kamnolomov. Podatkovna baza zapolnjuje to vrzel in nudi podroben vpogled v litološko in geokemično sestavo apnenca, ki izdanja pri Podutiku, Stajah, Igu, v Podpeči, Jezeru pri Podpeči, na hribu Sv. Ana in pri Ledenici v bližini Planince. Profili predstavljajo dele spodnjejurske Podbukovške formacije, natančneje člene E1 – plastnat mikritni in ooidni apnenec, E2 – fosiliferni apnenec, E3 – krinoidni apnenec, ki pripadajo Podbukovški formaciji in E4 – ooidni apnenec in dolomit, ki pripada Lazenski formaciji. Z namenom primerjave so bili z enakimi metodami proučeni tudi dostopni kamniti izdelki z Ižanskega. Uporabljena metodologija vključuje geološko kartiranje, detajlno sedimentološko profiliranje sedimentnih zaporedij in makroskopski pregled vzorcev, optično mikroskopijo za analizo litofaciesov, mikrofaciesov in bentoških foraminifer, katodoluminiscenčno analizo, analizo vrednosti izotopskega razmerja stroncija, vrednosti izotopskega razmerja stabilnih izotopov ogljika in kisika, določitev mineralne sestave in vsebnosti glavnih, stranskih ter slednih elementov.
Ključne besede: podatkovni set, geološka karta, sedimentološki profil, mikrofacies, foraminifere, katodoluminiscenca, mineralogija, geokemija, izotopi, izvor
Objavljeno v DiRROS: 24.12.2025; Ogledov: 10; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

17.
Geochemical dataset of environmental samples from Idrija urban area, Slovenia
Špela Bavec, Mateja Gosar, 2025, drugi znanstveni članki

Povzetek: This paper presents a dataset containing the results of geochemical analyses of three different urban materials- soil, sediment and household dust from the urban area of Idrija town (Slovenia). Topsoil, subsoil and garden soil were collected on the urban green surfaces. Sediments were collected in the gully pots of the urban drainage system (road sediments) and local streams flowing through Idrija's urban area (stream sediments). Household dust was collected from the vacuum cleaner bags, which were provided by the residents. The geochemical analyses carried out were: (1) multi-elemental analysis (determination of element contents after modified aqua regia digestion by inductively coupled plasma (ICP) mass spectrometry and ICP emission spectrometry (ES) and (2) solid phase Hg thermo-desorption technique (determination of the relative amount of Hg binding forms). These two methods were applied to all investigated materials. Water leaching tests were carried out to determine the water-soluble Hg content in the urban soil by ICP-MS. A modified simulated stomach acid extraction in vitro tests were carried out to determine the bioaccessible Hg content in topsoil and household dust by ICP-MS. The dataset has a fundamental scientific value and is useful for local soil, sediment and household dust quality research, mitigation of pollution evaluation over time and assessment of environmental exposure and related health impacts.
Ključne besede: data, urban geochemistry, soil, stream sediment, road sediment, household dust, mining
Objavljeno v DiRROS: 24.12.2025; Ogledov: 11; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (219,17 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

18.
Stratigraphic-genetic complexes of the bedrock of Lviv city and their geotechnical properties
Pavlo Zhyrnov, Petro Voloshyn, 2025, izvirni znanstveni članek

Povzetek: The geological basis of engineering geological surveys is based on age and genetic factors. The age is determined by the regional stratigraphic scheme. Identification of specific features and criteria of genetic subdivisions of rocks is the main task of studying the geological structure of the territory of Lviv city for geotechnical purposes. Stratigraphic and genetic complexes should be identified for this purpose based on the stratigraphic-genetic scheme of bedrock dissection. The bedrock of the Cretaceous and Neogene systems was separated into independent stratigraphic-genetic complexes by this principle and dissected into engineering-geological elements based on the application of stratigraphic and geotechnical research methods. The article describes each engineering-geological element with characteristic geotechnical properties and concludes their use as a basis for foundations of buildings and structures. The soils that are the most difficult in geotechnical terms are also analyzed, recommendations on foundation construction on problematic soils are given, and a set of engineering preparation measures aimed at improving the general engineering-geological situation in Lviv city are defined.
Ključne besede: stratigraphy, genetic complexes, facies, geotechnical properties, soils, Lviv
Objavljeno v DiRROS: 24.12.2025; Ogledov: 11; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (9,43 MB)

19.
Use to reuse : mapping and assessing chemically treated end-oflife timber for circularity in Australia
Penelope Mitchell, 2025, izvirni znanstveni članek

Povzetek: he current and projected availability of end-of-life treated-timber vineyard posts in Australia has been assessed and mapped to enhance timber recycling and reuse potential by improving the visibility of timber flows. While timber provides benefits such as low embodied carbon and renewability, chemically treated variants present significant challenges for reuse and recycling. This study addresses these barriers and aims to develop circular economy pathways for preservative-treated timber products in Australia, ultimately reducing the amount of timber sent to landfill. Data were collected through industry site visits, surveys, and publicly available sources. The inclusion of councils with existing circular economy strategies highlights regions that could develop into circular economy hubs, supporting new business opportunities. This map helps identify resource distribution, infrastructure, and regulatory constraints, enabling informed decision-making and fostering stakeholder collaboration.
Ključne besede: resource recovery, recycling, reuse, timber circularity, treated wood, preservative-treated wood, treated timber, preservative-treated timber, vineyard post
Objavljeno v DiRROS: 24.12.2025; Ogledov: 9; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

20.
Intelektualna in konceptualna struktura področja urbanega gozdarstva v Sloveniji in svetu
Mojca Nastran, Vasja Leban, 2025, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Prispevek podaja pregled objavljenih člankov in obravnavanih tematik v mednarodni znanstveni reviji Urban Forestry and Urban Greening (UFUG) ter zaključnih visokošolskih del študentov do leta 2023. V analizo je vključenih 2550 znanstvenih člankov, objavljenih v reviji UFUG v letih med 2002 in 2023, ter 88 zaključnih del, ki so bila izdana na območju Slovenije. Za primerjavo razvoja smo jih razdelili v štiri primerjalna obdobja, člankom izluščili predmetne oznake ter vsaki dodelili eno podkategorijo. Nadalje smo analizirali uporabljene termine, ki se pojavljajo v naslovih in izvlečkih člankov revije UFUG. V dveh dekadah se je, poleg povečanja števila objavljenih člankov, povečalo število člankov, ki uporabljajo predmetne oznake, povezane z biotsko raznovrstnostjo in ohranjanjem (narave). Rezultati kažejo, da je zanimanje med avtorji najbolj padlo za področje politik in upravljanja, zaznali pa smo interdisciplinarno razširitev predvsem na področja zdravstva in psihologije. Ocenjujemo, da se bo v bližnji prihodnosti interdisciplinarna širitev nadaljevala in nazadnje prešla v transdisciplinarnost.
Ključne besede: urbano gozdarstvo, VOSviewer, Urban Forestry and Urban Greening, mestni gozdovi, bibliometrična analiza, predmetne oznake
Objavljeno v DiRROS: 24.12.2025; Ogledov: 10; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

Iskanje izvedeno v 0.83 sek.
Na vrh