1011. Temperature performance and rutting prediction of steel slag asphalt mixturesHongwen Du, Qinghao Han, Yunhao Wu, Linhua Ma, Minda Ren, 2025, izvirni znanstveni članek Ključne besede: road engineering, performance prediction, steel slag–rubber powder-modified asphalt mixture, optimization algorithms
Objavljeno v DiRROS: 03.10.2025; Ogledov: 296; Prenosov: 125
 Celotno besedilo (2,32 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1012. |
1013. |
1014. |
1015. |
1016. |
1017. |
1018. Nižinsko črnojelševje : Gozdni rastiščni tipi SlovenijeValerija Babij, Andrej Rozman, Igor Dakskobler, Lado Kutnar, Aleš Poljanec, Matija Klopčič, Andrej Bončina, 2025, izvirni znanstveni članek Ključne besede: Gozdni rastiščni tipi, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 02.10.2025; Ogledov: 344; Prenosov: 99
Celotno besedilo (642,89 KB) |
1019. |
1020. Visokonapetostni daljnovodi - neizkoriščen potencial v gozdnem prostoru?Klementina Šink, Anamarija Jere, Ignac Skala, Gašper Lever, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: V Sloveniji z visokonapetostnim omrežjem upravlja in ga vzdržuje družba ELES, d. o. o., ob čemer skrbi tudi za načrtovanje in vzdrževanje vegetacije pod njim. Ena glavnih nalog nemotene uporabe omrežja je, da vegetacija ne preseže vertikalnega varnostnega odmika od voda, ki znaša 5 m. Ker Slovenijo prekriva 58 % gozdov, smo raziskali, kolikšen del visokonapetostnih daljnovodov poteka skozi gozdni prostor. Ugotovili smo, da se upravljanje z vegetacijo pod visokonapetostnimi daljnovodi specifično ne razlikuje od upravljanja z vegetacijo v tujini. Ob upoštevanju zakonsko določenega varovalnega pasu v gozdnem prostoru leži 3.903,0 ha površin, namenjenih visokonapetostnemu omrežju. Te površine v večini sestavljajo zaplate (sklenjene površine), manjše od hektarja, vendar določene zaplate presegajo površine 20 ha. Nakloni zaplat so v povprečju 35,4 %, zaplate pa so relativno blizu slovenskega prometnega omrežja, saj jih je 94,7 % od prometnice oddaljenih manj kot 200 m. Gozdne površine pod visokonapetostnim omrežjem nakazujejo potencial, saj smo ugotovili, da je produktivnost rastišč, ki se pojavljajo v njih, relativno velika in blizu slovenskega povprečja.
Ključne besede: lesna biomasa, analiza GIS, upravljanje daljnovodnih presek, gozdni prostor, raba daljnovodnih presek, rastiščni potencial daljnovodnih presek
Objavljeno v DiRROS: 02.10.2025; Ogledov: 313; Prenosov: 82
Celotno besedilo (481,73 KB) |
