1291. |
1292. Poročilo o preskusu št.: LVG 2025-093 : vzorec št. 2025/00162/R1Ana Brglez, Nikica Ogris, Maarten De Groot, Špela Hočevar, Patricija Podkrajšek, Zina Devetak, Barbara Piškur, 2025, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize
Objavljeno v DiRROS: 13.08.2025; Ogledov: 374; Prenosov: 106
 Celotno besedilo (1,17 MB) |
1293. |
1294. |
1295. |
1296. |
1297. Prostorska razpršenost stanovanjskih enot kot pomemben dejavnik vpliva na stroške dolgotrajne oskrbeNorina Szander, Lorenzo Ros McDonnell, Marija Bogataj, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: Več kot 90 % starostnikov bi se rado postaralo tam, kjer živijo. To idejo podpirajo tudi strateški načrti Evropskega semestra za dolgotrajno oskrbo (ang. European semesters on long-term care) za države članice, vendar ne vključujejo dovolj inovacij, da bi resnično izboljšali življenjske razmere starejših z ustrezno opremljenim okoljem in vzdržnim financiranjem. Prostorsko razpršenost stanovanj in gostoto poselitve v funkcionalnem območju bi morala pri načrtovanju grajenega okolja in drugih objektov za starejše posebej upoštevati vodstva ustanov, ki starejšim zagotavljajo namestitev, zdravstveno oskrbo in druge storitve, saj so cene logistike (prevoz materiala, delovna sila, prevoz starostnikov v dnevne programe itd.) precej odvisne od teh dveh dejavnikov. Na podlagi podatkov doma za ostarele v eni od madžarskih občin smo ocenili in optimizirali načrtovanje poti ter razporejanje za potrebe oskrbe starostnikov na domu glede na različne možne prostorske razporeditve in z različno gostoto strank. Poti negovalnega osebja, ki oskrbuje starostnike, smo simulirali s problemom trgovskega potnika (ang. multiple travelling salesman, mTSP), rešitve pa navajajo potrebno delovno silo in časovne zahteve za opravljanje storitev. Orodje, ki nam je omogočilo proučiti izide različnih možnosti, bi lahko tudi stroki pomagalo pri predvidevanju in načrtovanju prihodnjih sprememb pri stroških dolgotrajne oskrbe zaradi vse večjega števila starejših, ki bodo pri ohranjanju samostojnosti potrebovali pomoč, spreminjata pa se tudi gostota in razpršenost gospodinjstev.
Ključne besede: stanovanja, dolgotrajna oskrba, prostorska razpršenost, funkcionalna regija
Objavljeno v DiRROS: 12.08.2025; Ogledov: 452; Prenosov: 203
Celotno besedilo (386,20 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1298. Lastništvo stanovanj v Sloveniji : iskanje alternativne teorije o njegovi čezmerni rastiRichard Sendi, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: Novejše raziskave kažejo, da se deleži lastniških stanovanj po vsej Evropi zvišujejo, primerjava statističnih podatkov pa kaže velike razlike v velikosti tega sektorja med zahodnoevropskimi državami ter državami Srednje in Vzhodne Evrope. Razvoj in rast lastniških stanovanj v zahodnoevropskih državah sta bila v znanstveni literaturi temeljito obdelana, pri čemer so bile predstavljene različne teorije, njihova močna prevlada v srednje- in vzhodnoevropskih državah pa je slabo raziskana. Zaradi pomanjkanja podrobne znanstvene razprave o tej temi je v literaturi še naprej vrzel, ki se kaže v tem, da še vedno ni utemeljene razlage neprimerno večjega razmaha stanovanjskega lastništva v postkomunističnih državah Srednje in Vzhodne Evrope. V članku skuša avtor to vrzel zapolniti. Njegov glavni argument je, da ni nujno, da dosedanje teorije, ki so jih razvili za razlago rasti stanovanjskega lastništva v zahodnoevropskih državah%(gospodarstvih z dolgo tradicijo kapitalizma), veljajo tudi za srednje- in vzhodnoevropske države% (nekdanja komunistična planska gospodarstva). Razprava se osredotoča na Slovenijo. Avtor skuša oblikovati alternativno teorijo, s katero bi lahko bolje pojasnili in razumeli vse večje preference do lastniških stanovanj v državi.
Ključne besede: globalna finančna kriza, stanovanjski mehurček, stanovanjska politika, lastništvo stanovanj, samogradnja, družinska hiša, stanovanja, komunizem
Objavljeno v DiRROS: 12.08.2025; Ogledov: 430; Prenosov: 200
Celotno besedilo (175,07 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1299. Dejavniki, ki vplivajo na lokacijo manjših in srednje velikih podjetij v predmestju : primer metropolitanskega območja mest Gdansk, Gdynia in SopotJustyna Martyniuk-Pęczek, Olga Martyniuk, Anna Gierusz, Grzegorz Pęczek, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: Zaradi pomembne vloge manjših in srednje velikih podjetij (MSP) v evropskem gospodarstvu je ključno ustrezno poznavanje različnih dejavnikov, ki vplivajo na izbiro njihove lokacije. Kljub temu je v teoretičnih in empiričnih raziskavah industrijskih lokacij in urbanističnega načrtovanja velikost podjetij pogosto spregledana. V članku avtorji proučujejo kraj stalnega prebivališča kot dejavnik, ki spodbuja razvoj MSP v predmestjih. To smer razvoja potrjuje tudi multidisciplinarna raziskava, ki so jo izvedli na metropolitanskem območju mest Gdansk, Gdynia in Sopot. Dejavnike, ki vplivajo na lokacijo MSP na predmestnih območjih, so določili z anketo, ki so jo izvedli v 251 podjetjih v 7 občinah z najvišjo stopnjo suburbanizacije na proučevanem metropolitanskem območju. Raziskava je potrdila, da je za občine, v katerih potekajo najintenzivnejši procesi suburbanizacije, značilna višja stopnja poslovne dejavnosti. Lastniki podjetij odločitve o lokaciji podjetja večinoma sprejemajo v skladu z načeli vedenjske teorije. To pomeni, da pri svojih odločitvah pogosteje upoštevajo osebne dejavnike kot stroške ali povpraševanje. Zanje so najpomembnejši dejavniki življenjske razmere, kakovost javnega prostora, izobrazba in zdravstvo.
Ključne besede: podjetništvo, suburbanizacija, Poljska, predmestja
Objavljeno v DiRROS: 12.08.2025; Ogledov: 417; Prenosov: 200
Celotno besedilo (1,08 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1300. Vodilne evropske trajnostne soseske : ključna načela in procesiPrimož Medved, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: V zadnjih letih je vse več lokalnih projektov trajnostne urbane preobrazbe pogosto definiranih kot trajnostne soseske. Te so opisane kot "poskusi na področju urbanega trajnostnega razvoja", ki bi lahko dali konkretne odgovore na mnoge izzive, s katerimi se srečujejo današnja mesta oziroma družba. Namen tega članka je raziskati načrtovalski proces in razvoj dveh vodilnih primerov trajnostnih sosesk, pri katerih sta bili uporabljeni različni strategiji začetne implementacije: pristop "od zgoraj navzdol" v soseski Western Harbour (Malmö) in participatorni pristop "od spodaj navzgor" v soseski Vauban (Freiburg). Cilj članka je proučiti, kako je začetni implementacijski pristop pri trajnostni urbani prenovi vplival na urbanistično načrtovanje, socialno vzdržnost in lokalno upravljanje sosesk. Raziskava se osredotoča tudi na to, kako sta soseski vplivali oziroma prenesli "trajnostne urbane rešitve" v druge urbane kontekste.
Objavljeno v DiRROS: 12.08.2025; Ogledov: 366; Prenosov: 199
Celotno besedilo (787,92 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
