Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Na voljo sta dva načina iskanja: enostavno in napredno. Enostavno iskanje lahko zajema niz več besed iz naslova, povzetka, ključnih besed, celotnega besedila in avtorja, zaenkrat pa ne omogoča uporabe operatorjev iskanja. Napredno iskanje omogoča omejevanje števila rezultatov iskanja z vnosom iskalnih pojmov različnih kategorij v iskalna okna in uporabo logičnih operatorjev (IN, ALI ter IN NE). V rezultatih iskanja se izpišejo krajši zapisi podatkov o gradivu, ki vsebujejo različne povezave, ki omogočajo vpogled v podroben opis gradiva (povezava iz naslova) ali sprožijo novo iskanje (po avtorjih ali ključnih besedah).

Pomoč
Išči po:
Možnosti:
 


201 - 210 / 2000
Na začetekNa prejšnjo stran17181920212223242526Na naslednjo stranNa konec
201.
Načrtovanje komunikacijske strategije za obstoječi in nove presejalne programe za raka v Sloveniji
Sara Atanasova, 2025, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: Slovenija se sooča z načrtovanimi spremembami v obstoječem Državnem programu zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb materničnega vratu (ZORA) ter s pripravo novih organiziranih presejalnih programov za raka prostate (PETER) in pljučnega raka (LUKA). Uvajanje sprememb na področju presejalnih programov za raka predstavlja kompleksen javnozdravstveni izziv, ki zahteva premišljeno komunikacijsko podporo. Brez ustrezno zasnovane komunikacijske strategije obstaja tveganje neustreznega razumevanja sprememb, nizke udeležbe ciljnih populacij ter pomanjkanja podpore med zdravstvenimi delavci in drugimi deležniki. Namen prispevka je osvetliti ključne korake pri načrtovanju komunikacijske strategije, kot so situacijska analiza in analiza deležnikov, opredelitev strateških ciljev, identifikacija ciljnih skupin in segmentacija populacije oz. občinstva, oblikovanje glavnih sporočil in stališč, identifikacija ključnih komunikacijskih kanalov in strateških pristopov, načrtovanje implementacije strategije, evalvacija in merjenje učinkovitosti strategije. Prispevek obravnava, kako lahko raziskave in empirični podatki služijo kot temelj za oblikovanje ciljno usmerjenih strategij, ki bodo učin- kovito podprle spremembe v omenjenih presejalnih programih. Projekt Cancer screening awareness in Slovenia – Communication strategy, ki ga financira Mednarodna agencija za raziskovanje raka, bo s kvalitativnimi in kvantitativnimi raziskavami zagotovil vpoglede v zaznave in stališča ciljnih populacij in zdravstvenih strokovnjakov. Na tej osnovi bodo oblikovana priporočila za komunikacijske strategije, prilagojene posameznim presejalnim programom, kar bo lahko prispevalo k njihovi večji legitimnosti, sprejetosti in dolgoročni trajnosti.
Ključne besede: komuniciranje, komunikacijska strategija
Objavljeno v DiRROS: 05.12.2025; Ogledov: 71; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (112,04 KB)

202.
203.
Vloga družinskega zdravnika v presejalnih programih
Danica Rotar-Pavlič, 2025, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: družinski zdravnik, presejanje za raka, družinska medicina
Objavljeno v DiRROS: 05.12.2025; Ogledov: 80; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (74,77 KB)

204.
Projekt Peter : presejanje za raka prostate
Janka Čarman, Blaž Grošelj, Urška Ivanuš, 2025, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: rak prostate, presejalni programi, onkologija
Objavljeno v DiRROS: 05.12.2025; Ogledov: 89; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (273,90 KB)

205.
206.
Presejalni program Zora prvih 20 let – kje smo in kam gremo
Urška Ivanuš, Tine Jerman, Mojca Florjančič, 2025, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: rak materničnega vratu, presejalni programi, onkologija
Objavljeno v DiRROS: 05.12.2025; Ogledov: 98; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (761,25 KB)

207.
Državni presejalni program za raka dojk Dora – kje smo in kam gremo
Katja Kovše, Katja Jarm, Kristijana Hertl, 2025, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: rak dojk, mamografija, onkologija
Objavljeno v DiRROS: 05.12.2025; Ogledov: 94; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (470,61 KB)

208.
Program Luka : presejanje za pljučnega raka
Martina Vrankar, Urška Ivanuš, 2025, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: rak pljuč, presejalni programi, onkologija
Objavljeno v DiRROS: 05.12.2025; Ogledov: 85; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (86,08 KB)

209.
Comparison of vaginal prostaglandin E2 delivery system versus expectant management in term premature rupture of membranes : a andomized controlled trial
Blaž Pavič, Polona Pečlin, 2025, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Background: Premature rupture of the membranes (PROM) occurring after the 37th week of gestation, prior to the onset of regular contractions, affects approximately 8% of pregnancies and typically leads to the spontaneous onset of labor. A prolonged interval between PROM and delivery increases the risk of maternal infection and early neonatal sepsis. This prospective, randomized study aimed to assess the efficacy, safety, and maternal satisfaction associated with the use of a vaginal prostaglandin E2 (PGE2) delivery system compared to expectant management approach following PROM. Methods: Term pregnant women with a singleton cephalic presentation, who experienced PROM within 4–12 hours and had an unripe cervix, were randomized into 2 groups. The intervention group received labor induction using a slow-release 10 mg dinoprostone (PGE2) vaginal delivery system, whereas the control group underwent expectant management. If active labor had not commenced within 24 hours of enrollment, labor was induced with oxytocin in both groups. Results: In this prospective randomized study, 74 pregnant women with PROM after the 37th week of gestation, prior to before the onset of active labor, were enrolled. Active labor began within 24 hours after enrollment in 54% of the control group and 77% of the intervention group (p = 0.036). The intervention group had a 3.42-hour shorter interval from randomization to delivery; however, this difference was not statistically significant (p = 0.067). When analyzing time to spontaneous vaginal delivery, administration of PGE2 in the intervention group was associated with a 4.3-hour reduction in delivery time (p = 0.029). There was no statistically significant difference regarding mode of delivery between the groups, with 6% of cesarean section in the intervention group vs. 15% in the control group (p = 0.343). No significant differences were observed between the groups in oxytocin use, labor complication rates, neonatal outcomes, or participant satisfaction. Notably, in a significant proportion of participants (37%) in the intervention group, the vaginal PGE2 delivery system was unintentionally expelled prior to the onset of active labor. Conclusion:The slow-release PGE2 vaginal system reduced the time from randomization to the onset of active labor and to vaginal delivery in pregnant women after PROM, without impacting the mode of delivery maternal and neonatal complications rates, or satisfaction rate compared to expectant management approach. Early induction of labor following PROM with a PGE2 vaginal system represents an effective and safe alternative to expectant labor management.
Ključne besede: premature rupture of membranes, PROM, induction of labor, prostaglandin E2 vaginal system, dinoprostone
Objavljeno v DiRROS: 04.12.2025; Ogledov: 135; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

210.
Predictors of loneliness in Parkinson's disease and craniocervical dystonia
Suzette Shahmoon, Dejan Georgiev, Paul Jarman, Kailash P. Bhatia, Patricia Limousin, Marjan Jahanshahi, 2025, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Background Loneliness is a state in which an individual feels socially isolated due to deficiencies in the quantity or quality of social relationships and interaction. To date very little is known about loneliness in Parkinson's disease (PD) and focal/segmental craniocervical dystonia (FSCD). Objectives To explore whether level of loneliness is disease-specific by comparing PD, FCSD and healthy controls (HCs), and to define predictors of loneliness in both PD and FSCD. Methods Eighty-two people with PD, 63 people with FSCD and 50 HC were surveyed. The UCLA Loneliness Scale was used to assess loneliness. Various non-motor symptoms, psychosocial variables and measures of subjective well-being were assessed and used as potential predictors of loneliness. Results There was no significant difference in reported levels of loneliness between people with PD and matched HCs, and between people with PD and people with FSCD, but people with FSCD reported higher levels of loneliness than HCs (p = 0.018). Perceived stigma predicted loneliness in both disease groups (p < 0.001). Additionally, non-motor symptoms (p = 0.006), lack of optimism (p = 0.015) and practical social support (p = 0.006) predicted loneliness in people with PD. Patients with PD and FSCD with higher perceived stigma levels felt lonelier (p < 0.001), as did female patients with PD (p = 0.004), younger patients with FSCD (p = 0.007) and older patients with PD (p = 0.023). Conclusions We identified important predictors of loneliness in PD and FSCD. The identified age- and gender-specific differences in loneliness in people with PD and FSCD contribute to our better understanding of this complex and not yet fully understood concept.
Ključne besede: loneliness, Parkinson's disease, focal/segmental craniocervical dystonia, optimism and stigma
Objavljeno v DiRROS: 04.12.2025; Ogledov: 114; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (281,64 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.76 sek.
Na vrh