1. Določanje dobrega okoljskega stanja. Poročilo za člen 9 Okvirne direktive o morski strategiji : zaključno poročilo 2012Martina Orlando-Bonaca, Lovrenc Lipej, Alenka Malej, Janja Francé, Branko Čermelj, Oliver Bajt, Nives Kovač, Borut Mavrič, Valentina Turk, Patricija Mozetič, Andreja Ramšak, Tjaša Kogovšek, Milijan Šiško, Vesna Flander-Putrle, Mateja Grego, Tinkara Tinta, Boris Petelin, Martin Vodopivec, Maja Jeromel, Urška Martinčič, Vlado Malačič, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: Deskriptor 1: Biotska raznovrstnost se ohranja. Kakovost in prisotnost habitatov ter razporeditev in številčnost vrst so v skladu s prevladujočimi fiziografskimi, geografskimi in podnebnimi pogoji.
»Presojo je treba opraviti na več ekoloških ravneh: na ravni ekosistemov, habitatov (vključno z njimi povezanimi združbami na nivoju biotopov) in vrst, ki so upoštevane v strukturi tega dela ob upoštevanju točke 2 dela A. Za nekatere vidike tega deskriptorja je potrebna dodatna znanstvena in tehnična podpora. Pri obravnavi širšega obsega deskriptorja je treba ob upoštevanju Priloge III k Direktivi 2008/56/ES določiti prioritete med elementi biotske raznovrstnosti (vrste, habitati in ekosistemi). To omogoča prepoznavanje tistih elementov in območij, kjer vplivi in grožnje nastajajo, poleg tega pa podpira opredelitev ustreznih kazalcev med izbranimi merili, primernimi za zadevna območja in elemente biotske raznovrstnosti. Obveznost regionalnega sodelovanja iz členov 5 in 6 Direktive 2008/56/ES je neposredno povezana z izbiro elementov biotske raznovrstnosti znotraj regij, podregij in pododdelkov, kjer je mogoče, pa tudi z vzpostavitvijo referenčnih razmer v skladu s Prilogo IV k Direktivi 2008/56/ES. Modeliranje z uporabo platforme geografskega informacijskega sistema je lahko uporabna podlaga za določanje območja razširjenosti elementov biotske raznovrstnosti ter človekovih dejavnosti in pritiskov zaradi teh dejavnosti, ob upoštevanju, da se vse mogoče zajete napake ustrezno ocenijo in opišejo ob uporabi rezultatov. Ti podatki so pogoj za ekosistemsko upravljanje človekovih dejavnosti in za razvoj s tem povezanih prostorskih orodij.«
Ključne besede: morje, obalno morje, onesnaževanje morja, plankton, hranilne snovi, ekološki parametri, onesnažila, onesnaževalci, biocenoze, okvirna direktiva o morski strategiji, poročila, onesnaženost, kvaliteta okolja, morska strategija, deskriptorji
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 35; Prenosov: 563
 Celotno besedilo (3,68 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Strokovne podlage za implementacijo Okvirne direktive o morski strategiji (2008/56/ES) : zaključno poročilo 2013Martina Orlando-Bonaca, Oliver Bajt, Branko Čermelj, Damir Deželjin, Janja Francé, Tjaša Kogovšek, Nives Kovač, Lovrenc Lipej, Vlado Malačič, Alenka Malej, Borut Mavrič, Patricija Mozetič, Andreja Ramšak, Milijan Šiško, Tinkara Tinta, Valentina Turk, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: V obdobju od 1. septembra do 20. decembra 2013 smo na Morski biološki postaji Nacionalnega inštituta za biologijo zelo intenzivno delali na nalogah 1.4.3 (pisanje predloga programa spremljanja stanja za stalno presojo okoljskega stanja in razvoj potrebnih metodologij) in 1.4.7 (priprava podatkovne baze v skladu z zahtevami Evropske Komisije) projektne naloge za izdelavo strokovnih podlag za implementacijo Okvirne direktive o morski strategiji (2008/56/ES) v letu 2013. Z naročnikom smo sodelovali tudi pri nalogi 1.4.4 (priprava vsebin za sodelovanje z javnostmi). K sodelovanju pri nalogah 1.4.1 (sodelovanje pri nadaljnjem poročanju Evropski Komisiji), 1.4.2 (nadaljevanje kvantifikacije okoljskih ciljnih vrednosti), 1.4.5 (usklajevanje z državami regije in podregije), 1.4.6 (zagotovitev strokovne podpore Ministrstvu za kmetijstvo in okolje pri pripravi programov ukrepov), ki predstavljajo delo z naročnikom in drugimi inštitucijami, v tem obdobju nismo bili pozvani.
Ključne besede: morje, obalno morje, onesnaževanje morja, plankton, hranilne snovi, ekološki parametri, implementacije, strokovne podlage, onesnažila, onesnaževalci, biocenoze, okvirna direktiva o morski strategiji, Okvirna vodna direktiva, poročila, onesnaženost, kvaliteta okolja, deskriptorji
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 33; Prenosov: 424
Celotno besedilo (4,33 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Raziskave ribjih združb v akvatoriju Krajinskega parka Strunjan : zaključno poročilo 2015Lovrenc Lipej, Borut Mavrič, Martina Orlando-Bonaca, Jernej Uhan, Tihomir Makovec, Domen Trkov, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: Javni zavod Krajinski park Strunjan (v nadaljevanju KPS) je v okviru projekta Sustainable management of artisanal fisheries in the Strunjan Nature Reserve načrtoval projektne aktivnosti, ki jih je zaupal v izvedbo strokovnjakom iz Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo. Te aktivnosti so:
a) priprava srečanja s profesionalnimi ribiči, ki sodelujejo pri projektu in seznanitev z ribjo biodiverziteto na območju KPS,
b) predstavitev izsledkov primerjalne študije skupnosti ribičev, ki sodelujejo na projektu ter izvedencem ribiške stroke in
c) predstavitev izsledkov primerjalne študije na znanstvenih in strokovnih srečanjih.
d) analiza ribjega ulova, pridobljenega z načrtnim izlovom v akvatoriju KPS in pred njim, primerjava dobljenih podatkov s podatki opazovalnih cenzusev z namenom ugotavljanja rezidenčnosti posameznih vrst,
e) izvajanje opazovalnega cenzusa za popisovanje obrežne ribje favne in opredelitev gostote ribjih vrst v danem okolju (popis obrežne ribje favne in pridobitev naslednjih podatkov. Seznam vrst, gostoto vrst, podatke o življenjskem okolju določenih vrst,
f) Dopolnitev seznama ribjih vrst znotraj zavarovanega območja in v neposredni bližini s primerjavo podatkov o rezidentnih, tranzicijskih, rednih in naključnih vrstah.
Pričujoče poročilo obravnava vse zgoraj navedene točke, razen točk a, b in c, ki se nanašajo na predavanja za ribiče v smislu popisovanja ribje združbe v akvatoriju KPS predstavitve rezultatov ribičem in izvedencem.
Ključne besede: ekologija, morje, habitatni tipi, biocenoze, ribe, ribolov, Krajinski park Strunjan, paralelni transekti, ribištvo, vertikalni transekti, obalno morje, zavarovana morska območja, biodiverziteta
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 28; Prenosov: 378
Celotno besedilo (12,73 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Report of the JRCʹs Descriptor 1 workshop to support the review of the Commission Decision 2010/477/EU concerning MSFD criteria for assessing Good Environmental Status : JRC technical reportsL. Avellan, Borut Mavrič, Martina Orlando-Bonaca, 2016, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: The MSFD workshop on biodiversity (MSFD D1), held in Ispra JRC (7th-9th of September 2015) aimed to provide clear proposals and conclusions on some of the outstanding issues identified in the D1 review process and included in the review manual (D1 review version, May 2015: https://circabc.europa.eu/w/browse/46d2b7ba-d2fd-4b3c-9eaf-18c7cb702b53) in support to the review of Commission Decision 2010/477/EU. This report is complementing the Commission Decision 2010/477/EU review manual (JRC96521) and presents the result of the scientific and technical review concluding phase 1 of the review of the Commission Decision 2010/477/EU in relation to Descriptor 1. The review has been carried out by the EC JRC together with experts nominated by EU Member States, and has considered contributions from the GES Working Group in accordance with the roadmap set out in the MSFD implementation strategy (agreed on at the 11th CIS MSCG meeting).
Objavljeno v DiRROS: 06.09.2024; Ogledov: 89; Prenosov: 1267
Celotno besedilo (1,51 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Terensko kartiranje morskih habitatnih tipov Natura 2000 v slovenskem morju : končno poročiloLovrenc Lipej, Borut Mavrič, Milijan Šiško, Domen Trkov, Martina Orlando-Bonaca, 2018, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: Namen javnega naročila “Kartiranje morskih habitatnih tipov Natura 2000 v slovenskem morju” je pridobivanje kakovostnih podatkov o habitatnih tipih v sklopu Natura 2000 v slovenskem delu Jadranskega morja. V okviru naloge je bilo zastavljeno kartiranje habitatnih tipov HT 1110 (peščeno in detritno dno pravega obalnega pasu – sandbanks slightly covered with water all the time), HT 1120 (podmorski travnik s pozejdonko – Posidonia beds) in HT 1170 (morski grebeni - reefs) na 4 območjih in sicer pred rtom Ronek in pred Debelim rtičem, na predelu peščin na Debelem rtiču, na območju med Žusterno in Izolo ter na predelu med Strunjanom in Fieso. Ti podatki bodo uporabni za poročanje v skladu z Direktivo 92/43 EGS o habitatih. Za dosego tega cilja smo izbrali standardne in uveljavljene metode, ki smo jih kombinirali z modernimi tehnikami.
V faznem poročilu smo poročali o obsegu opravljenega kartiranja in preliminarnih rezultatih ter navedli osnutek metodologije za kartiranje morskih habitatov in habitatnih tipov. V tem poročilu pa poročamo o končnih rezultatih kartiranja habitatnih tipov, navajamo predloge za izbor deskriptorjev in vzorčevalnih metod ter podajamo nekatera priporočila za učinkovito spremljanje stanja.
Ključne besede: poročila, morja, ekologija
Objavljeno v DiRROS: 05.09.2024; Ogledov: 99; Prenosov: 72
Celotno besedilo (11,66 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Nevarnosti v morju, ki večinoma to nisoVesna Flander-Putrle, Alenka Malej, Manja Rogelja, 2020, druge monografije in druga zaključena dela Povzetek: Morske trave niso alge, temveč spadajo med cvetnice. Od okoli 60 vrst, ki obstajajo na svetu, samo 4 izvorno uspevajo v Evropi – in vse najdemo tudi v slovenskem morju. To so: prava morska trava (Zostera marina), mala morska trava (Zostera noltii), kolenčasta cimodoceja (Cymodocea nodosa) in pozejdonka (Posidonia oceanica). Za vse so značilni tanki, ozki in dolgi listi. Pri nas tvori največje in najgloblje travnike kolenčasta cimodoceja (Cymodocea nodosa). Prisotnost morske trave je pokazatelj dobre kakovosti obalnega morja, travniki pa so pomemben habitat za številne organizme.
Ključne besede: hidrobiologija, morja, nevarnosti, zmotna prepričanja
Objavljeno v DiRROS: 04.09.2024; Ogledov: 102; Prenosov: 87
Celotno besedilo (6,08 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Nadgradnja poznavanja biotskih in abiotskih značilnosti ter obsega bentoških habitatnih tipov cirkalitoralni grobi sedimenti (MC3), cirkalitoralni premešani sedimenti (MC4) in cirkalitoralni peski (MC5) : končno poročiloBorut Mavrič, Ana Fortič, Lovrenc Lipej, Tihomir Makovec, Martina Orlando-Bonaca, Valentina Pitacco, Tjaša Premrl, Milijan Šiško, Leon Lojze Zamuda, 2023, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: V skladu s projektno nalogo »Nadgradnja poznavanja biotskih in abiotskih značilnosti ter obsega bentoških habitatnih tipov cirkalitoralni grobi sedimenti (MC3), cirkalitoralni premešani sedimenti (MC4) in cirkalitoralni peski (MC5).« (Pogodba št. 2330-20-670002) smo pripravili končno poročilo o opravljem delu, ki naslavlja 4 glavne vsebinske sklope: a) opis metodologije, b) izris širšega habitatnega tipa MC 5 (cirkalitoralni peski) in ocena njegove površine, c) struktura epibentoške združbe na obravnavanem območju, in d) predlog monitoringa za potrebe ocene stanja tega habitatnega tipa, tako z vidika razširjenosti kot tudi stanja habitatnega tipa. Poročilo bazira na podatkih pridobljenih tekom projekta in na prejšnjih vmesnih poročilih (Mavrič in sod. 2021, 2022 in 2023)
Ključne besede: habitatni tipi, cirkalitoral, epibentoška združba, monitoring, poročila, elektronske knjige
Objavljeno v DiRROS: 02.09.2024; Ogledov: 111; Prenosov: 942
Celotno besedilo (4,09 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Marine strategy framework directive : Descriptor 2, non - indigenous species delivering solid recommendations for setting threshold values for non-indigenous species pressure on European seasKonstantinos Tsiamis, Ivan Cvitković, Marija Despalatović, Branko Dragičević, Jakov Dulčić, Ana Fortič, Janja Francé, Lovrenc Lipej, Borut Mavrič, Patricija Mozetič, Živana Ninčević Gladan, Martina Orlando-Bonaca, Monika Peterlin, Valentina Pitacco, Domen Trkov, Olja Vidjak, Ante Žuljević, 2021, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: Marine Non-Indigenous Species (NIS) are animals and plants introduced accidently or deliberately into the European seas, originating from other seas of the globe. About 800 marine non-indigenous species (NIS) currently occur in the European Union national marine waters, several of which have negative impacts on marine ecosystem services and biodiversity. Under the Marine Strategy Framework Directive (MSFD) Descriptor 2 (D2), EU Member States (MSs) need to consider NIS in their marine management strategies. The Descriptor D2 includes one primary criterion (D2C1: new NIS introductions), and two secondary criteria (D2C2 and D2C3). The D2 implementation is characterized by a number of issues and uncertainties which can be applicable to the Descriptor level (e.g. geographical unit of assessment, assessment period, phytoplanktonic, parasitic, oligohaline NIS, etc.), to the primary criterion D2C1 level (e.g. threshold values, cryptogenic, questionable species, etc), and to the secondary criteria D2C2 and D2C3. The current report tackles these issues and provides practical recommendations aiming at a smoother and more efficient implementation of D2 and its criteria at EU level. They constitute a solid operational output which can result in more comparable D2 assessments among MSs and MSFD regions/subregions. When it comes to the policy-side, the current report calls for a number of different categories of NIS to be reported in D2 assessments, pointing the need for the species to be labelled/categorised appropriately in the MSFD reporting by the MSs. These suggestions are proposed to be communicated to the MSFD Working Group of Good Environmental Status (GES) and subsequently to the Marine Strategy Coordination Group (MSCG) of MSFD. Moreover, they can serve as an input for revising the Art. 8 Guidelines.
Objavljeno v DiRROS: 02.09.2024; Ogledov: 110; Prenosov: 82
Celotno besedilo (1,08 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. New recordings of opisthobranch mollusks (Mollusca: Opisthobranchia) in the Slovenian portion of the Adriatic SeaLovrenc Lipej, Borut Mavrič, Sašo Moškon, 2012, drugi znanstveni članki Povzetek: Four opisthobranch species have been recorded in Slovenian coastal waters for the very first time: Tylodina perversa, Janolus cristatus, Eubranchus tricolor and Dicata odhneri. The first three were to some extent expected. D. odhneri was found on two occasions, representing new data on this rather rare and less known nudibranch species. The total number of recorded opisthobranch gastropod species is now 70.
Ključne besede: biologija, zoologija, taksonomija, Janolus cristatus, Eubranchus tricolor, Tylodina perversa, Dicata odhneri, first record, Nudibranchia, Jadransko morje, Gulf of Trieste
Objavljeno v DiRROS: 07.08.2024; Ogledov: 209; Prenosov: 216
Celotno besedilo (2,10 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Range expansion of alien nudibranch Melibe viridis (Kelaart, 1858) in the northern Adriatic SeaLovrenc Lipej, Borut Mavrič, 2017, drugi znanstveni članki Povzetek: The alien nudibranch Melibe viridis (Kelaart, 1858) was recorded in the waters of Slovenia (Gulf of Trieste, northern Adriatic Sea). A specimen was photographed and fi lmed on rocky hard bottom of the Natural Monument Cape Madona in October 2016. This is the fi rst record of this large sized nudibranch for Slovenia and for the Gulf of Trieste, as well, and a new one among otherwise rare records on this species in the Adriatic Sea.
Ključne besede: Slovenia, non indigenous species, Adriatic Sea
Objavljeno v DiRROS: 07.08.2024; Ogledov: 188; Prenosov: 191
Celotno besedilo (1,60 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
