201. Solčavski gorski les : študija o značilnostih in prednostih solčavskega gorskega lesa ter njegovi uporabnostiAlojz Lipnik, Mirko Medved, Niko Torelli, Robert Robek, Tomaž Poličnik, Marko Slapnik, 2009, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: Solčava, les, gozdovi, gorski gozdovi, gorski les, uporaba lesa, značilnosti lesa
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3118; Prenosov: 1096
 Celotno besedilo (34,37 MB) |
202. |
203. Stanje in perspektive oskrbe s kostanjevim lesom iz domačih virov v tovarni "Tanin" Sevnica : elaboratDušan Jurc, Anton Kralj, Mirko Medved, Vid Mikulič, Lojze Žgajnar, 1994, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: pravi kostanj, Castanea sativa Mill., kostanjev rak, Cryphonectria parasitica Murr., virulenca, hipovirulenca, fondi kostanja, oskrba z lesom, taninski les, tanin
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3125; Prenosov: 871
Celotno besedilo (3,86 MB) |
204. Merjenje količin industrijskega drobnega lesa na osnovi mase ter strokovne osnove za standarizacijo : izsledki raziskav vrednosti osnovnih parametrov in postopkov za merjenje količin lesa s tehtanjem v tovarni BREST-IVERKA, Cerknica : raziskovalna nalogaLojze Žgajnar, 1994, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: droben industrijski les, metoda merjenja lesa, tehtanje lesa, lutro postopek, atro postopek, volumenska masa lesa, nominalna volumenska masa, delež suhega lesa
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2877; Prenosov: 756
Celotno besedilo (9,33 MB) |
205. |
206. Proteinska lepila na osnovi soje, krvi in kazeina nekoč in danesDoroteja Vnučec, Milan Šernek, Andreja Kutnar, Andreja Goršek, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: V članku je podan pregled razvoja proteinskih lepil na osnovi soje, krvi in kazeina. Članek obravnava formulacije in tehnologije lepljenja teh proteinskih lepil iz obdobja 1930-1960 ter današnje komercialne formulacije. V tem obdobju so bile namreč poraba ter tehnološke izboljšave proteinskih lepil na vrhuncu. Pri obravnavi današnjih formulacij in tehnologij lepljenja je poudarek na sojinih lepilih, saj se le-ta uporabljajo v industriji lepljenja dekorativnih vezanih, ivernih in vlaknenih plošč ter parketa. Kazein se danes uporablja le še v lepilih za protipožarna vrata, medtem ko se živalska kri v lepilih ne uporablja več. Proteinska lepila iz obdobja 1930%1960 sicer ne ustrezajo zahtevam današnjih standardov in se zato več ne uporabljajo, so pa vse opisane tehnologije še vedno uporabne in se lahko ponovno uvedejo, če bodo svetovni viri nafte usahnili.
Ključne besede: proteinska lepila, les, soja, kri, kazein, formulacije, tehnologija lepljenja
Objavljeno v DiRROS: 03.07.2017; Ogledov: 6649; Prenosov: 3443
Celotno besedilo (551,73 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
207. |
208. Kakšne informacije se skrivajo v zgradbi skorje (floema)?Jožica Gričar, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku so predstavljene najnovejše anatomske raziskave v skorji. Našteti so glavni razlogi manjšega zanimanja za raziskave zgradbe skorje v primerjavi z lesom. Opisana je sezonska dinamika nastanka floema pri drevesih iz zmernega in sredozemskega podnebja ter vpliv okoljskih razmer na strukturo floemskih branik. Prikazana je povezava med širino floemskih in lesnih prirastkov pri drevesih različnih vitalnosti. Na koncu je omenjen še vpliv različnih procesov, ki potekajo v skorji, na meritve dendrometrov
Ključne besede: skorja, zmerna klima, sredozemska klima, letni prirastek, les, anatomija, iglavci, listavci
Objavljeno v DiRROS: 22.06.2017; Ogledov: 4050; Prenosov: 899
Celotno besedilo (2,90 MB) |
209. |
210. Vpliv vremenskih razmer na lesno-anatomske značilnosti pri puhastem hrastu s Podgorskega KrasaMartina Lavrič, Jožica Gričar, 2016, izvirni znanstveni članek Povzetek: V okviru raziskave smo se osredotočili na vpliv vremenskih dejavnikov na lesno-anatomske značilnosti puhastega hrasta (Quercus pubescens Willd.), ki je ena od dominantnih domorodnih drevesnih vrst v slovenskem Submediteranu. V obdobju 2009%2014 smo raziskali povezave med različnimi lesno-anatomskimi parametri (končna širina branike, širina kasnega in ranega lesa ter premer, površina in število trahej ranega lesa) in vremenskimi dejavniki (padavine, temperatura in vsebnost vode v tleh). Zanimal nas je tudi potencial izbranih lesno-anatomskih parametrov ter komplementarnost oziroma enakovrednost le-teh za proučevanje podnebja na Podgorskem krasu. Preliminarni rezultati so pokazali, da so bili anatomski parametri povezani predvsem s temperaturo. Širina ranega lesa in površina trahej ranega lesa sta bili pozitivno povezani z maksimalno temperaturo, število trahej v ranem lesu in širina lesne branike pa pozitivno povezana s povprečno temperaturo v obdobju pred in na začetku kambijeve aktivnosti (januar%maj). To nakazuje, da vremenske razmere v navedenem obdobju pomembno vplivajo na hidravlične lastnosti ksilema. Pri širini kasnega lesa smo ugotovili največ povezav s temperaturo v poletnih mesecih, pri trahejah ranega lesa pa s temperaturo v obdobju januar%april. Vpliva padavin na razvoj ksilemske branike z našimi rezultati nismo potrdili. Ugotovili smo, da so širina kasnega lesa in značilnosti trahej ranega lesa primerni lesno-anatomski parametri, ki vsebujejo komplementarne informacije o vplivu vremenskih razmer na debelinsko rast puhastega hrasta. Poudariti je treba, da so bile naše analize opravljene v razmeroma kratkem časovnem obdobju in da bi bile za natančnejše rastno-podnebne zveze potrebne dodatne dolgoletne študije.
Ključne besede: Quercus pubescens, kras, vreme, anatomija lesa, lesna branika, kasni les, rani les, traheja
Objavljeno v DiRROS: 06.03.2017; Ogledov: 5782; Prenosov: 869
Celotno besedilo (913,15 KB) |
