Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Hauptman Tine) .

151 - 160 / 163
Na začetekNa prejšnjo stran891011121314151617Na naslednjo stranNa konec
151.
152.
153.
154.
Sensitivity analysis, calibration and validation of a phenology model for Pityogenes chalcographus (CHAPY)
Nikica Ogris, Mitja Ferlan, Tine Hauptman, Roman Pavlin, Andreja Kavčič, Maja Jurc, Maarten De Groot, 2020, izvirni znanstveni članek

Povzetek: A phenology model of Pityogenes chalcographus was developed. The model quite accurately simulates the seasonal dynamics of P. chalcographus. Sensitivity analysis revealed the most influential parameters. CHAPY was calibrated and validated for Slovenia. Development of the model revealed several knowledge gaps.
Ključne besede: six-toothed spruce bark beetle, insect outbreak, population dynamics, voltinism, ecological modelling, pheromone trap, trap tree, monitoring
Objavljeno v DiRROS: 03.06.2020; Ogledov: 2130; Prenosov: 1229
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

155.
Kaj se dogaja z jesenom pri nas? : Peto nadaljevanje
Tine Hauptman, 2020, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Jesenov ožig je bolezen, ki jo povzroča tujerodna invazivna gliva Hymenoscyphus fraxineus, ki izvira iz vzhodne Azije. V Evropi so se prvi simptomi bolezni pojavili v začetku 90. let prejšnjega stoletja, gliva pa se je hitro razširila na večji del Evrope, kjer ogroža predvsem populacije velikega jesena (Fraxinus excelsior) in poljskega jesena (F. angustifolia). Gliva povzroča različne simptome, okuži lahko praktično vsa tkiva svojih gostiteljev, končni rezultat okužbe pa je odmiranje krošnje in zelo pogosto odmrtje celotnih dreves. Intenzivnost bolezni je večja na rastiščih z višjo relativno vlago in nižjimi temperaturami, odmiranje jesenov pa zelo pospešijo sekundarni škodljivi organizmi. Učinkovitih ukrepov za zatiranje glive H. fraxineus ne poznamo, rešitev za ohranitev jesenov v evropskih gozdovih pa bi bila lahko ugotovljena odpornost posameznih jesenov. V prispevku povzemamo najpomembnejše ugotovitve številnih dosedanjih raziskav in predlagamo usmeritve za gospodarjenje z jesenom v prihodnje.
Ključne besede: varstvo gozdov, jesenov ožig, Hymenoscyphus fraxineus, invazivna vrsta, jesen, Fraxinus spp., individualna odpornost
Objavljeno v DiRROS: 06.04.2020; Ogledov: 3429; Prenosov: 839
.pdf Celotno besedilo (352,14 KB)

156.
Karantenski škodljivi organizmi v slovenskih gozdovih - ali smo pripravljeni?
Barbara Piškur, Andreja Kavčič, Tine Hauptman, Peter Smolnikar, Nike Krajnc, Matevž Triplat, 2019, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V veljavo prihaja nova zakonodaja EU na področju zdravja rastlin, t.i. Uredba o zdravju rastlin, ki bo zavezujoča za vse države članice. Po tej uredbi bodo morale posamezne države EU izvajati aktivnosti za preprečevanje vnosa na ozemlje Unije in širjenja po njem za karantenske škodljive organizme za Unijo. Uredba državam članicam med drugim nalaga izvajanje večletnih programov preiskav, pripravo načrtov izrednih ukrepov ter izvajanje simulacijskih vaj za predpisane karantenske organizme, škodljive za rastline na območju EU. Nova zakonodaja zadeva zelo različna področja, zato bo treba izvajanje zahtev EU ustrezno prilagajati glede na posamezne panoge (npr. hortikultura, kmetijstvo, gozdarstvo). Uveljavitev nove zakonodaje bo še posebno velik izziv v gozdarstvu, saj so gozdovi izredno kompleksni ekosistemi s številnimi posebnostmi, ki jih bo treba upoštevati in temu primerno prilagoditi ukrepe. V Sloveniji bo še posebno velik zalogaj usklajevanje Uredbe o zdravju rastlin s predpisi na področju gozdarstva in varstva okolja. Izziva smo se lotili v projektu CRP Razvoj organizacijske in tehnične podpore za učinkovito ukrepanje ob izbruhu gozdu škodljivih organizmov, katerega glavni cilj je povezati organizacije, potrebne za izvajanje aktivnosti ob pojavu karantenskega škodljivega organizma v gozdu in določiti njihove naloge, pripraviti seznam ustrezno usposobljenih izvajalcev ukrepov ter izdelati predlog za načrte izrednih ukrepov za prednostne škodljive organizme za izbruhe v gozdu.
Ključne besede: gozdovi, karantenski škodljivi organizmi, gozdarski izvajalci, ukrepi, zakonodaja
Objavljeno v DiRROS: 20.12.2019; Ogledov: 3346; Prenosov: 791
.pdf Celotno besedilo (223,03 KB)

157.
158.
159.
Ambrozijski podlubnik (Xylosandrus germanus)
Tine Hauptman, Roman Pavlin, Maja Jurc, 2018, strokovni članek

Ključne besede: poškodbe in varstvo gozdov, tujerodne vrste, ambrozijski podlubniki, Xylosandrus germanus
Objavljeno v DiRROS: 20.06.2018; Ogledov: 3556; Prenosov: 779
.pdf Celotno besedilo (160,49 KB)

160.
Iskanje izvedeno v 0.7 sek.
Na vrh