281. Effects of hydrogen dissociation during gas flooding on formation of metal hydride cluster ions in secondary ion mass spectrometryJernej Ekar, Sabina Markelj, Miran Mozetič, Rok Zaplotnik, Janez Kovač, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: The application of hydrogen flooding was recently shown to be a simple and effective approach for improved layer differentiation and interface determination during secondary ion mass spectrometry (SIMS) depth profiling of thin films, as well as an approach with potential in the field of quantitative SIMS analyses. To study the effects of hydrogen further, flooding of H2 molecules was compared to reactions with atomic H on samples of pure metals and their alloys. H2 was introduced into the analytical chamber via a capillary, which was heated to approximately 2200 K to achieve dissociation. Dissociation of H2 up to 30% resulted in a significant increase in the intensity of the metal hydride cluster secondary ions originating from the metallic samples. Comparison of the time scales of possible processes provided insight into the mechanism of hydride cluster secondary ion formation. Cluster ions presumably form during the recombination of the atoms and molecules from the sample and atoms and molecules adsorbed from the gas. This process occurs on the surface or just above it during the sputtering process. These findings coincide with those of previous mechanistic and computational studies.
Ključne besede: hydrogen atmosphere, molecule dissociation, gas flooding, cluster ions, secondary ion mass spectrometry
Objavljeno v DiRROS: 08.11.2024; Ogledov: 146; Prenosov: 75
 Celotno besedilo (1,18 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
282. |
283. Participacija pri udejanjanju ukrepov na ekosistemih temelječega prilagajanja obalnih območjih : pregled literature in analiza primera iz prakseLiliana Vižintin, 2024, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Podnebne in okoljske spremembe predstavljajo vse večje
tveganje za ekosisteme in človeštvo. Koncept na ekosistemih
temelječega prilagajanja na podnebne spremembe zajema
vključitev ukrepov za ohranjanje biotske raznovrstnosti in
ekosistemskih storitev v strategije prilagajanja na podnebne
spremembe na več ravneh in v različnih sektorjih. Namen teh
ukrepov je povečati odpornost, zlasti ranljivih ekosistemov in
skupnosti. Obalna območja Sredozemlja so posebej ogrožena
zaradi dviga gladine morja in stopnjevanja ekstremnih
vremenskih dogodkov, ki so posledica podnebnih sprememb. S
tem se povečuje tudi tveganje za poplave, vdor slane vode in
erozijo obale. Z integracijo ukrepov za prilagajanje in
zmanjševanje tveganja nesreč na lokalni, nacionalni in
makroregionalni ravni je mogoče doseči številne družbenogospodarske in okoljske koristi. Uspešnost ukrepanja je odvisna
predvsem od participacije skupnosti ter vzpostavljanja globlje
ravni sodelovanja pri sooblikovanju in soupravljanju ukrepov.
Na osnovi analize literature smo v prispevku poudarili
pomanjkanje raziskav o participaciji deležnikov pri udejanjanju
ukrepov na ekosistemih temelječega prilagajanja. Z analizo
praktičnega projekta pa smo prikazali uporabnost pristopa
participacije pri načrtovanju prilagajanja obalnih zavarovanih
območij in lokalnih skupnosti.
Ključne besede: ekosistemi, podnebne spremembe, participacija, obalna območja
Objavljeno v DiRROS: 08.11.2024; Ogledov: 136; Prenosov: 646
Celotno besedilo (21,17 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
284. |
285. |
286. |
287. |
288. |
289. |
290. Vremenski vzorci : pogled na dvajsetletni intenziven monitoring gozdnih ekosistemovSaša Šercer, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Podnebne spremembe spadajo med največje izzive zdajšnjega časa s temperaturami zraka, ki se v zadnjih letih pospešeno višajo. Svetovni trend kaže višanje za 0,15 do 0,2 °C v desetletju, pri čemer se Evropa segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja. Intenziven monitoring Gozdarskega inštituta Slovenije, ki poteka že dvajset let, je razkril, da se je povprečna temperatura zraka zvišala na vseh desetih merilnih postajah. Največje višanje smo zaznali na postajah Fondek (2,05 °C) in Borovec (1,88 °C), najmanjše pa pri Murski šumi (0,32 °C) in Gropajskih borih (0,55 °C). Glede padavin smo opazili vse pogostejše dnevne ekstreme. Zabeležili smo tudi manjšo količino padavin v spomladanskih in začetnih poletnih mesecih ter povečano v jesenskem obdobju. Čeprav je obdobje dvajsetih let razmeroma kratko za dolgoročne trende, je nadaljnji monitoring izjemno pomemben. Tako bomo lahko bolje razumeli, kako se bodo spreminjale temperature, padavine in drugi vremenski vzorci.
Ključne besede: meteorologija, intenzivni monitoring, podnebne spremembe, temperatura zraka, padavine, gozdna mikroklima
Objavljeno v DiRROS: 07.11.2024; Ogledov: 152; Prenosov: 46
Celotno besedilo (291,72 KB) |
