161. Effect of temperature on the eradication of house longhorn beetle larvae in wood by microwave treatmentMartin Klinc, Franc Pohleven, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: In repressive protection of cultural/historical woodwork, microwaves have many advantages over conventional heating. The research%s objective was to examine conditions for eradication of house longhorn beetle larvae (Hylotrupes bajulus) in spruce wood (Picea abies) using microwaves. Larvae, inserted at different depths of spruce blocks containing 12% and 42% of moisture, were exposed to microwaves. Two apparatuses were used; a 750W commercial microwave chamber and a newly developed horn antenna microwave device with the power of 800W and a frequency of 2.45GHz, for targeted radiation. We discovered that the inner part of wood warmed up quicker than the surface heated to 65°C. For successful suppression larvae in the wood need to be heated to 54.5°C, for 10 seconds. The necessary exposure time increases with increasing thickness of wood. The surface of wood containing more moisture is heated quicker, but increased moisture slows down the penetration of microwaves into the wood specimen. Therefore, larvae in wood of lower moisture (12%) died faster, both those 20mm under surface (1.5min) and those at 130 mm of depth (10.5min).
Ključne besede: wooden objects, repressive wood protection, microwaves, heating, wood moisture content, house longhorn beetle, Hylotrupes bajulus
Objavljeno v DiRROS: 25.10.2017; Ogledov: 5123; Prenosov: 2977
 Celotno besedilo (1,52 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
162. Ocena sestojne zgradbe na območju Krakovskega pragozdnega rezervata s segmentacijo podatkov laserskega skeniranjaDavid Hladnik, Anže Martin Pintar, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: In Krakovo virgin forest reserve we assessed stand structures on the basis of the laser scanning data of Slovenia and forest inventory permanent sampling plots. Large growing stocks (730 m3 /ha) and quantities of deadwood (27 % of growing stock) are characteristic for a reserve in the area of lowland, occasionally flooded forests. Pedunculate oak (83 %) and common hornbeam (12 %) prevail in the growing stock. We delineated stand structures in the forest reserve zone on the basis of the height difference using the procedure of the lidar data segmentation. On the digital model of tree crowns in the canopy of the central stand with the pedunculate oak in the upper level we determined only two unfilled gaps, larger than 100 m2 . In the neighboring managed forest, we classified the stands according to four-meter height classes from the height of 16 m to the heights of stand canopy over 32 m. Superficial forest stands% diversity was assessed using the spatial model, where the stands and stand subunits, larger than a quarter of a hectare, are presented.
Ključne besede: gozdni rezervati, sestojne strukture, Krakov, lasersko skeniranje Slovenije
Objavljeno v DiRROS: 03.09.2017; Ogledov: 4238; Prenosov: 826
Celotno besedilo (870,00 KB) |
163. Nastanek in značilnosti barierne cone ter lesa nastalega po ranitviNiko Torelli, Primož Oven, Martin Zupančič, 1990, izvirni znanstveni članek Ključne besede: Abies alba, električna upornost, skorja, kambijeva cona, propadanje gozdov, drevesna kondicija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4443; Prenosov: 1873
Celotno besedilo (1,84 MB) |
164. Električna upornost kot kazalec zdravstvenega stanja in možnosti jelk za preživetje na območjih z zračno polucijoNiko Torelli, Dušan Robič, Martin Zupančič, Primož Oven, Franc Ferlin, Bojana Križaj, 1990, izvirni znanstveni članek Ključne besede: jelka, Abies alba (Mill.), propadanje gozda
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4594; Prenosov: 1881
Celotno besedilo (495,65 KB) |
165. |
166. |
167. |
168. Les jelke (Abies alba) kot material in tkivo drevesKatarina Čufar, Martin Zupančič, 2009, izvirni znanstveni članek Povzetek: Predstavljen je pregled zgradbe, lastnosti in rabe lesa jelke (Abies alba Mill.), ki ima neobarvano jedrovino, srednjo gostoto, relativno dobre mehanske lastnosti in je uporaben za številne namene. Vrednost in uporabnost lesa zmanjšujejo predvsem slaba odpornost proti različnim škodljivcem ter pojav mokrega srca in kolesivosti. Lastnosti lesa in uporaba lesa jelke so podobne kot pri smreki (Picea abies Karst.). Jelovina ima prednost predvsem tam, kjer smola ni zaželena, kjer je zaželena odpornost na kisline in baze, ter za vodne konstrukcije. Na primeru dendrokronološko datiranega lesa iz arheoloških in zgodovinskih objektov v Sloveniji smo ugotovili, da so jelovino v preteklosti uporabljali pogosteje kot smrekovino. Dokaz za to so številne do 500 let stare konstrukcije in ostrešja zgodovinskih stavb. Na celičnem nivoju je les jelke sestavljen predvsem iz traheid in parenhimskih celic trakov. V zadnjih letih so bile v Sloveniji opravljene podrobnejše raziskave nastajanja lesa pri jelki, ki so pomembne za fiziologijo drevja in razumevanje lastnosti lesa kot materiala. Opravljenih je bilo tudi več raziskav sekundarnega floema, ki je ključnega pomena za preživetje dreves. Podajamo pregled in glavne ugotovitve teh raziskav.
Ključne besede: jelka, Abies alba, les, zgradba lesa, lastnosti lesa, smreka, Picea abies, dendrokronologija, nastanek lesa
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4743; Prenosov: 1970
Celotno besedilo (400,20 KB) |
169. Anatomija lesa za loke godalKatarina Čufar, Blaž Demšar, Martin Zupančič, Gerald Koch, Primož Oven, 2007, izvirni znanstveni članek Povzetek: V goslarski delavnici "Atelje Demšar" smo dobili štiri vzorce lesa za godalne loke tujih dobaviteljev, ki so jih označili z imeni (1) pernambuk, (2) konjskomeso, (3) brazil in (4) kačji les. Les smo anatomsko preiskali ter določili vrste: (1) Guilandina echinata (pernambuk, pau brazil, brazil), (2) Manilkara bidentata (massaranduba, konjsko meso), (3) Shorea laevis (balau, bangkirai), (4) Brosimum guianense syn. Piratinera guianensis (Schlangenholz, snakewood, kačji les). Identifikacija je v treh (1, 2 in 4) od štirih primerovpotrdila lesno vrsto, kot jo je navedel dobavitelj lesa. Preiskane lesne vrste pernambuk, konjsko meso in kačji les (1, 2 in 4) iz južne Amerike imajo skupne naslednje lastnosti: fino teksturo, temno obarvano jedrovino, dekorativen videz, visoko gostoto, visoko trdnost, dobro dimenzijsko stabilnost in dobre obdelavnostne lastnosti, posebno struženje in površinsko obdelavo. Vse so zelo cenjene za godalne loke, za najboljšega pa velja les pernambuka. Les balau iz Azije ima slabše lastnosti in ni tipična lesna vrsta za loke. Razlike v zgradbi lesa preiskanih vrst so najverjetneje vzrok za razlike v kvaliteti končnega izdelka. Podajamo opis izdelave lesenega loka, opis lesnih lastnosti in pomen pravilne identifikacije in poimenovanja lesa.
Ključne besede: godalni lok, pernambuk, Guilandina echinata syn. Caesalpina echinata, massaranduba syn., konjsko meso, Manilkara bidentata, kačji les, Brosimum guianense syn. Piratinera guianensis, balau, Shorea laevis, anatomija lesa
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 5163; Prenosov: 2064
Celotno besedilo (1,49 MB) |
170. Odziv kambija navadne smreke (Picea abies) na ogrevanje in hlajenje deblaJožica Gričar, Martin Zupančič, Katarina Čufar, Primož Oven, 2004, izvirni znanstveni članek Povzetek: Proučili smo vpliv eksperimentalnega ogrevanja in hlajenja dela debla navadne smreke (Picea abies) na kambijevo aktivnost in celično diferenciacijo. Poskusasta potekala 30 dni; ogrevanje od 29.3.2004 do 3.5.2004, hlajenje pa od14.6.2004 do 20.7.2004. Vzorce floema, kambija in ksilema smo iz dreves odvzeli vsakih 10 dni, pripravili prečne prereze tkiv in preparate opazovali ssvetlobnim mikroskopom. Lokalno ogrevanje je po 10 dneh induciralo delitveno aktivnost kambija na floemsko stran, po 20 dneh pa tudi na ksilemsko. Po 30 dneh je pri ogrevanem vzorcu nastalo do 15 celic ranega lesa. V tem času se jeredna delitvena aktivnost kambija pri kontrolnem drevesu šele začela. Odziv kambija na hlajenje debla je bil manj izrazit. Anatomskih razlik med kontrolnim in hlajenim vzorcem po 10 in 20 dneh ni bilo. Po 30 dneh je pri hlajenem vzorcu začel nastajati kasni les, pri kontrolnem drevesu pa šele prehodni rani-kasni les. S poskusom smo demonstrirali, da je mogoče pri smrekiz umetnim ogrevanjem in hlajenjem debla vplivati na ksilo- in floemogenezo.
Ključne besede: navadna smreka, Picea abies, kambij, celična diferenciacija, ksilem, floem, ogrevanje, hlajenje, svetlobna mikroskopija, Norway spruce, cambium, cell differentiation, xylem, phloem, heating, cooling, light microscopy
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4769; Prenosov: 2072
Celotno besedilo (1,85 MB) |
