41. |
42. Functionality of potato virus Y coat protein in cell-to-cell movement dynamics is defined by its N-terminal regionAnže Vozelj, Tjaša Mahkovec Povalej, Katja Stare, Magda Tušek-Žnidarič, Katarina Bačnik, Valentina Levak, Ion Gutiérrez-Aguirre, Marjetka Podobnik, Kristina Gruden, Anna Coll Rius, Tjaša Lukan, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Potato virus Y (PVY) is one of the top 10 economically most important plant viruses and responsible for major yield losses. We previously suggested the involvement of the N-terminal region of PVY coat protein (CP) in PVY spread. By constructing different N-terminal deletion mutants of the PVY N605 strain, we here show that deletions of 40 or more amino acid residues from the N-terminal region of the CP resulted in the PVY multiplication limited to primary infected cells in Nicotiana clevelandii plants. Deletion of 26 residues profoundly impaired PVY cell-to-cell movement and prevented systemic PVY spread, while deletions of 19-23 residues allowed delayed systemic PVY spread. Introduced point mutations in the identified region prevent (S21G) or delay (G20P) PVY movement. In summary, this work shows the significance of the CP N-terminus for movement of the PVY.
Ključne besede: potato virus Y, potato, coat proteins, viral movement, point mutations
Objavljeno v DiRROS: 18.12.2025; Ogledov: 34; Prenosov: 40
 Celotno besedilo (1,50 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
43. |
44. |
45. Revealing long-term anthropogenic influence on ▫$PM_{10}$▫ through lead isotope signatures in a post-mining regionTjaša Žerdoner, Judita Burger, Irena Kranjc, Janja Turšič, Tea Zuliani, 2026, izvirni znanstveni članek Povzetek: This study investigated long-term anthropogenic contributions to airborne particulate matter (PM10) in the Upper Meža Valley, Slovenia, a region historically affected by ore mining, smelting, and, more recently, secondary Pb production. PM10 samples collected at five locations in the summer and autumn of 2018 and at one location in the spring and summer of 2021 were analysed for elemental composition and Pb isotope ratios to identify and quantify pollution sources. Elevated concentrations of Pb, Zn, Cd, and As were observed across all sites, with minimal temporal variations. Enrichment factor (EF) analysis indicated lower EF values for Zn and As, suggesting a primarily crustal origin. Conversely, higher EF values for Cd and Pb pointed to mixed crustal and anthropogenic sources. The proportion of PM10 samples with high Pb enrichment increased from 9.09 % in 2018 to 20.5 % in 2021, indicating a rising influence of anthropogenic emissions. This study represents the first application of Pb isotope composition and a two-endmember mixing model for detailed source apportionment of PM10 in the region. The Pb isotope ratios of PM10 samples fell between local geogenic background and known anthropogenic sources, with anthropogenic contributions accounting for 55.8 %–69.3 % of total Pb in PM10. These findings have important implications for local environmental management, as they can support targeted mitigation strategies, which are critical for public health protection.
Ključne besede: lead isotopes, air pollution, airborne particulate matter, source apportionment, potentially toxic elements, post-mining region
Objavljeno v DiRROS: 18.12.2025; Ogledov: 12; Prenosov: 10
Celotno besedilo (7,33 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
46. Gradnova belogabrovja na karbonatnih in mešanih kamninahAndrej Rozman, Aleš Poljanec, Valerija Babij, Matija Klopčič, Igor Dakskobler, Lado Kutnar, Andrej Bončina, 2025, izvirni znanstveni članek Ključne besede: Gozdni rastiščni tipi, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 18.12.2025; Ogledov: 21; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,22 MB) |
47. Hidrološki odziv na spremembo sestojne zgradbe gozdov po velikopovršinskih motnjah v hudourniškem vodozbirnem območjuBine Mekina, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Varovalna vloga gozdov je ključna, zlasti ob neizogibnih podnebnih spremembah, ki v alpskem svetu še povečujejo tveganje za hudourniške procese. Za analizo vpliva velikopovršinskih motenj na površinski odtok in hudourniške procese smo izbrali Dovški potok na južnem pobočju Karavank, kjer so bili v zadnjih desetih letih gozdovi zelo poškodovani. Z uporabo Kresnikove metode in hidrološkega modela ZEMOKOST smo določili pet scenarijev stanja gozda in ocenili različne razplete padavinskih dogodkov. Po enačbi Kresnik je stoletni pretok Dovškega potoka Q100 = 5,8 m³/s, medtem ko je bil leta 1961 izračunan Q100 = 6,0 m³/s. Z modelom ZEMOKOST smo za različne scenarije ugotovili različne rezultate. Leta 2015, pred vplivom motenj gozdov, je bil Q100 = 3,6 m³/s, in sicer 45 minut po začetku padavin. Leta 2019, po motnjah gozdov, pa se je Q100 povečal na 4,9 m³/s in se pojavil 39 minut po začetku padavin. Analiza hidravlične prevodnosti obstoječe hudourniške ureditve je pokazala, da le-ta ni več primerna glede na povečanje pretoka. Poleg tega smo na podlagi terenskih raziskav ugotovili, da erozijski drobir na območju pomeni nevarnost za nastanek drobirskih in blatnih tokov, kar bi lahko ogrozilo vas Dovje.
Ključne besede: podnebne spremembe, gozdovi, velikopovršinske motnje, sanitarna sečnja, Dovški potok, ZEMOKOST, hidravlična analiza, Polenijeva prelivna metoda
Objavljeno v DiRROS: 18.12.2025; Ogledov: 23; Prenosov: 8
Celotno besedilo (994,59 KB) |
48. Izbor lokacije avtobusne postaje na podlagi hibridnega modela večkriterijskega odločanja v Uşaku v TurčijiSümeyye Kahraman, Burak Korkmazyurek, Erkan Polat, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Lokacije avtobusnih postaj so ključne za učinkovito storitev potniškega prometa in trajnostno mobilnost v mestih. Določajo možnost dostopa obiskovalcev do mesta ter varnost, dostopnost in ekonomičnost javnega prevoza. Poleg tega vplivajo na dostop prebivalcev do delovnih mest, šol, zdravstvenih in drugih osnovnih storitev ter posledično na splošno družbenogospodarsko blaginjo mesta. V članku je določena optimalna lokacija nove avtobusne postaje v turškem mestu Uşak, za kar so avtorji uporabili hibridni model večkriterijskega odločanja, ki vključuje presojo dvajsetih kriterijev in celovito analizo dostopnosti lokacij na podlagi mnenj strokovnjakov ter upošteva raznovrstne potrebe prebivalcev in lokalnih oblasti. S postopkom analitične hierarhije so merilom pripisali uteži, na podlagi česar so nato z metodami MOOSRA, ARAS in VIKOR sedem možnih lokacij razvrstili po primernosti. Izsledki so pokazali, katera lokacija bi bila najprimernejša, hkrati pa so potrdili robustnost uporabljenega modela in njegovo uporabnost v urbanističnem načrtovanju.
Ključne besede: avtobusna postaja, večkriterijska analiza, izbor lokacije, MOOSRA, ARAS, VIKOR
Objavljeno v DiRROS: 18.12.2025; Ogledov: 22; Prenosov: 12
Celotno besedilo (2,98 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
49. Osutost drevesnih krošenj v Sloveniji po letu 1991 s poudarkom na letu 2024Anže Martin Pintar, Pia Höfferle, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Več kot 30-letno vsakoletno spremljanje osutosti dreves na istih ploskvah Raven I v okviru programa ICP Forests omogoča dragocen vpogled v dolgo časovno vrsto spremljanja vitalnosti drevesnih vrst, ki je še posebno aktualno v času podnebnih sprememb, ko so ekstremni vremenski dogodki vse pogostejši. V pričujočem prispevku predstavljamo rezultate spremljanja stanja osutosti drevesnih krošenj na ploskvah Ravni I v obdobju 1991–2024 v Sloveniji, s poudarkom na zadnjem letu meritev – v letu 2024. Od leta 1991 se je povprečna osutost povečala za 14,2 % (s 16,6 % na 30,8 %). V letu 2024 je povprečna osutost iglavcev znašala 31,5 %, pri listavcih pa 30,3 %. Časovna vrsta povprečne osutosti drevesnih krošenj za več kot 30-letno obdobje kaže, da se je v obdobju 1991–2000 stanje osutosti krošenj slabšalo, med letoma 2000 in 2013 pa je bilo razmeroma stabilno. Na začetku obdobja 2014–2020 smo zaznali veliko povečanje osutosti drevesnih krošenj (2,2 %) zaradi žleda leta 2014, sledilo pa je umirjanje negativnega trenda poslabševanja stanja, tj. povečevanja osutosti. Veliko povečanje osutosti (za 3,8 %) smo ponovno zaznali med letoma 2020 in 2022, na kar je vplivala poletna suša v letu 2022, vplivale pa so tudi različne ujme, kot so vetrolomi in gradacije podlubnikov. V zadnjih dveh letih smo zaznali stagnacijo stanja osutosti.
Ključne besede: stanje gozdov, osutost drevesnih krošenj, Raven I, ICP Forests, monitoring
Objavljeno v DiRROS: 18.12.2025; Ogledov: 21; Prenosov: 9
Celotno besedilo (793,88 KB) |
50. |
