1. Visokogorska jezera v vzhodnem delu Julijskih Alp2002, znanstvena monografija Povzetek: V knjigi, ki prinaša celovito predstavitev naših visokogorskih jezer, oceno njihovega ekološkega stanja in razlago dogajanj v njih skozi zgodovino, so zbrani rezultati več kot desetletnih raziskav 18 avtorjev. V delu je podan geografski opis in nastanek visokogorskih jezer, hidrološke povezave med njimi ter fizikalne in kemijske lastnosti jezerske vode. Opisano je življenje v njih in spremembe, ki so jih jezera doživela v zadnjih stoletjih, opozorjeno pa je tudi na problem onesnaževanja visokogorja.
Ključne besede: fizična geografija, hidrologija, rastlinstvo, živalstvo, onesnaževanje voda Objavljeno v DiRROS: 09.08.2024; Ogledov: 411; Prenosov: 144 Celotno besedilo (5,72 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Značilnosti rastlinstva, živalstva in gozdnih sestojev v povodju Liščaka v južnih Julijskih AlpahPeter Razpet, Karin Rutar, Erik Kragelj, Igor Dakskobler, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Članek vsebuje opis značilnosti rastlinstva in živalstva odmaknjene, le po stezah dostopne in skoraj povsem gozdnate grape v zahodni Sloveniji. Raznolikost gozdnih združb in sestojev je povezana z naravnimi značilnostmi, karbonatno-silikatno geološko podlago in velikimi strminami, a tudi s pozno poselitvijo in popolnim izumrtjem zaselkov pred petdesetimi leti in več. Bukovi sestoji, ki so jih nekoč zelo sekali, se že dolgo razvijajo po naravnih zakonitostih, nanje koreniteje vplivajo predvsem vetrolomi in žled. Pionirska grmišča in gozdovi so raznoliki po zgradbi in vrstni sestavi. V bližini nekdanjih bivališč so mogočna stara drevesa, gorski bresti, veliki jeseni in smreke, na nekdanjih njivah nastaja orehov gozd. Grapa je naravna vrednota; predlagamo, naj bi bilo celotno njeno povodje. Ključne besede: rastlinstvo, živalstvo, drugotna sukcesija, gozdna krajina, Baška dolina, Slovenija Objavljeno v DiRROS: 19.05.2023; Ogledov: 717; Prenosov: 195 Celotno besedilo (964,91 KB) |
3. Nekatere značilnosti biotske pestrosti živalstva slovenskih gozdovIvan Kos, 2000, pregledni znanstveni članek Povzetek: Ve~ kot polovico slovenskega ozemlja pokriva gozd, ki je najpomembnej{a naravna dedi{~ina. Zaradi sonaravnega gospodarjenja je dobro ohranjen, z bogato razvitimi rastlinskimi in `ivalskimi zdru`bami. V njem prebiva ve~ina slovenskih `ivalskih vrst in njihovo pre`ivetje je odvisno od stanja gozda. Vrstno sestavo slabo poznamo, natan~neje so na posameznih mestih obdelane le nekatere `ivalske skupine, kot so sesalci (Mammalia), ptice (Aves), metulji (Lepidoptera), pajki (Aranea), strige (Chilopoda), oribatide (Oribatida), de`evniki (Lumbricidae) in druge. Rezultati teh obdelav ka`ejo na veliko alfa in gama diverziteto, ki ju razlagamo z ohranjenostjo gozdnih ekosistemov, dana{njo klimo, orografsko in reliefno razgibano pokrajino, heterogenostjo geolo{ke podlage in tal. Velika vrstna raznolikost nevreten~arjev in {tevilne endemne vrste posameznih manj{ih obmo~ij so posledica bli`ine refugijev v posameznih klimatskih obdobjih. Fragmentacija populacij v preteklosti je pogojevala polihotomno speciacijo. Biodiverziteta gozdnate krajine je ogro`enazaradi globalnih sprememb in poseganja ~loveka. Klimatska sprememba jenapomembnej{a globalna sprememba, ki spreminja osnovno vegetacijsko sestavo.^lovek negativno vpliva na biodiverziteto gozda s fragmentacijo gozda,pri ~emer so prizadete predvsem specializirane gozdne vrste. S selektivno se~njo in pomlajevanjem vpliva na osnovno vegetacijsko sestavo, razporeditev in dele`e posameznih razvojnih faz ter na koli~ino mrtve biomase. Ključne besede: biotska pestrost, vrstna raznolikost, vrstna diverziteta, živalstvo, gozd, biogeografija, Slovenija Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4763; Prenosov: 1933 Celotno besedilo (1002,45 KB) |
4. Pomen gozda za ohranjanje biodiverzitete dvoživk (Amphibia) na območju načrtovanega regijskega parka Kočevsko-KolpaKatja Poboljšaj, 2000, drugi znanstveni članki Povzetek: Na obmo~ju na~rtovanega Regijskega parka Ko~evsko-Kolpa je potekala raziskava dvo`ivk od pomladi 1999 do jeseni 2000, kjer je bilo opa`enih 13 vrst dvo`ivk na 47 najdi{~ih. Najpomembnej{a mresti{~a so predvsem obmo~ja ve~jih sklenjenih mokri{~ v dolinah rek Ribnice in Rin`e, ter na {ir{em obmo~ju Ko~evske Reke in Mlake pri Ko~evski Reki. Le-ta imajo pomembno vlogo pri ohranjanju pestrosti vrst dvo`ivk in s tem biotske pestrosti gozdov na celotnem obmo~ju Regijskega parka Ko~evsko-Kolpa. Ključne besede: biotska pestrost, vrstna raznolikost, vrstna diverziteta, živalstvo, gozd, mokrišča, dvoživke, Amphibia, regijski park Kočevsko-Kolpa, Slovenija Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4697; Prenosov: 1972 Celotno besedilo (720,80 KB) |