Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | SLO | ENG

Naslov:Gospodarjenje z jelko v Sloveniji
Avtorji:Bončina, Andrej (Avtor)
Ficko, Andrej (Avtor)
Klopčič, Matija (Avtor)
Matijašič, Dragan (Avtor)
Poljanec, Aleš (Avtor)
Jezik:Slovenski jezik
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:Logo SciVie - Gozdarski inštitut Slovenije
Povzetek:V prispevku analiziramo strukturo in razvojne značilnosti sestojev z jelko, gospodarjenje in posek jelke po stirih rastiščnih skupinah (A-D) glede na gojitveno ekološke značilnosti jelke na podlagi podatkovnih zbirk Zavoda za gozdove Slovenije. V lesni zalogi jelke prevladuje srednje debelo (d=30-49 cm)in debelo drevje (d=50 cm in veè) (84,9 %). Najveè (45 %) debelih jelk je vdinarskih jelovjih in jelovih bukovjih (skupina B), razvojno najmlajsa je jelka v jelovjih s praprotmi in na drugih jelovih rastiščih na nekarbonatu (skupina C). Analiza debelinske strukture jelke in stevila dreves iz prve in druge izmere na stalnih vzorčnih ploskvah ter naraščanje povprečnega premera posekanih jelk v obdobju zadnjih 14 let nakazujejo staranje in regresijo jelke, ki sta izrazitejša v skupini B. Vraščanje jelke prek meritvenega praga je največje v skupini C (19,2/ha/10 let) in se statistično značilno razlikuje od drugih skupin. Najmanjšo vrast jelke ugotavljamo v skupini B (4,2/ha/10 let), jakost poseka jelke je tu najvišja (22,3 % LZ) z najvišjim povprečnim premerom posekanih jelk (42,5 cm) in 48 % sanitarne sečnje. Za aktivno ohranjanje jelke je pomembno predvsem zmanjšanje vpliva jelenjadi in skrbno ter diferencirano gojitveno ukrepanje z daljšimi parcialnimi pomladitvenimi dobami. Predlagamo tudi nekatere druge ukrepe.
Ključne besede:jelka, Abies alba Mill., gozdovi, razvoj gozdov, rastlinojeda divjad, divjad, struktura sestojev, rast sestojev, razvoj sestojev, smrekovi gozdovi
Leto izida:2009
UDK:630*23:630*17(045)=163.6
ISSN pri članku:0351-3114
OceCobissID:6206978 Povezava se odpre v novem oknu
URN:URN:NBN:SI:doc-GATJHJGX
COBISS_ID:2549158 Povezava se odpre v novem oknu
Število ogledov:1908
Število prenosov:558
Datoteke:URL URL - Predstavitvena datoteka, za dostop obiščite http://eprints.gozdis.si/170/
.pdf PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (757,54 KB)
 
Nadgradivo:Zb. gozd. lesar.
Gozdarski inštitut Slovenije
 
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
  
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Ni določen
Naslov:Management of silver fir (Abies alba Mill.) in Slovenia
Povzetek:In the paper, we analysed the structure and developmental characteristics of forest stands with silver fir in Slovenia, the management and cut in four forest site strata, where silver fir occurs. We used databases from the Slovenia Forest Service. In growing stock (GS) of silver fir, large (dbh=30-49cm) and very large (d=50 cm and more) diameter trees account for 84.9 % at the national level. The highest share of very large diameter silver fir trees (45 %) is in Dinaric silver fir forests and silver fir-beech forests(B), the lowest in silver fir forests with fern and silver fir forests on non-carbonate ground (C). The dbh structure of GS, number of silver fir trees recorded from two subsequent measurements from permanent sampling plots,rising mean dbh of harvested silver fir trees all indicate general agingand regression of silver, which is typical of stratum B but not in all other strata. The ingrowth of silver fir in 10 years is highest in stratum C (19.2 trees/ha), the lowest in B (4.2 trees/ha). In the latter, cut intensity (22.3 % of GS), the mean dbh of harvested silver firs are highest, too. For active conservation of silver fir, reduction of the impact of large ungulates and differentiated silviculture with longer regeneration periods is of crucial importance. Some other measures are also suggested.


Nazaj