Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Red deer (Cervus elaphus) bark stripping on spruce with regard to spatial distribution of supplemental feeding places
Avtorji:ID Jerina, Klemen (Avtor)
ID Dajčman, Mihec (Avtor)
ID Adamič, Miha (Avtor)
Datoteke:.pdf PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (597,09 KB)
MD5: A6AC03801A42223239E7487F75151B2B
PID: 20.500.12556/dirros/8c89484d-0ec6-4414-9741-813a39261cdb
 
Jezik:Angleški jezik
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:Logo SciVie - Gozdarski inštitut Slovenije
Povzetek:Forest damages caused by red deer and some other large herbivore species occasionally feeding on tree bark, are a grave ecological and economic problem in many parts of the world. Winter supplemental feeding is commonly used to mitigate the problem, but its effects are poorly known. This study, carried out at Pohorje (Slovenia) and including over 2,300 trees, used binary logistic regression to analyse the effects of supplemental feeding and many other factors on the probability of bark stripping on spruce. The probability of bark stripping depends on distance from the forest edge, density, age and tree species diversity of stands, slope and aspect of terrain, and red deer density; contrary to expectations, it is not related to distance from feeding places. As much as 35% of spruce trees were damaged. The damage was the highest in younger, denser pure spruce stands, whose favourable protective and microclimatic conditions (thinner snow cover, higher effective temperatures) make them a preferred winter habitat for red deer. They contain,however, little other food but bark. To prevent / diminish bark stripping we propose a stronger thinning of such stands. Supplemental feeding may reduce damage only in exceptional cases, when animals are lured and concentrated in less sensitive areas, but in general we advise against the use of this measure due to its other negative effects.
Ključne besede:red deer, Cervus elaphus, bark stripping, Norway spruce, Picea abies, forest damages, supplemental feeding, Slovenia, environmental factors
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Leto izida:2008
Št. strani:str. 33-43
Številčenje:Vol. 86
PID:20.500.12556/DiRROS-7700 Novo okno
UDK:630*41+630*45:630*14(045)=111
ISSN pri članku:0351-3114
URN:URN:NBN:SI:doc-WD37WQST
COBISS.SI-ID:2310566 Novo okno
Datum objave v DiRROS:12.07.2017
Število ogledov:4335
Število prenosov:1944
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Zbornik gozdarstva in lesarstva. forest and wood science & technology
Skrajšan naslov:Zb. gozd. lesar.
Založnik:Gozdarski inštitut Slovenije, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo
ISSN:0351-3114
COBISS.SI-ID:6206978 Novo okno

Sekundarni jezik

Jezik:Ni določen
Naslov:Poškodovanost smreke zaradi grizenja in lupljenja skorje po jelenjadi (Cervus elaphus) glede na prostorsko razporeditev krmišč
Povzetek:Poškodbe gozdov, ki jih zaradi hranjenja z drevesno skorjo povzročajo jelenjad in nekatere druge vrste velikih rastlinojedov, so v mnogih delih sveta resen ekološki in ekonomski problem. Pogosto se ga skuša reševati z zimskim dopolnilnim krmljenjem, katerega učinki pa niso preučeni. V raziskavi,ki je potekala na Pohorju in je zajemala prek 2.300 dreves, smo z logistično regresijo analizirali vplive krmljenja in številnih drugih dejavnikov na pojavljanje poškodb smreke zaradi lupljenja. Pojavljanje poškodb je odvisno od oddaljenosti od gozdnega roba, gostote, starosti in vrstne pestrosti sestojev, nagiba in ekspozicije terena in gostote jelenjadi, proti pričakovanjem pa ne od oddaljenosti od krmišč; poškodovanih je bilo kar 35 % smrek. Zlasti so poškodovani mlajši, čisti, gosti smrekovi sestoji, saj so zaradi ugodnih varovalnih in mikro-klimatskih razmer (plitvejša snežna odeja, višje efektivne temperature) priljubljen zimski habitat jelenjadi, v katerem pa razen skorje skoraj ni hrane. Za preprečevanje poškodb zato svetujemo močnejša redčenja takih sestojev. S krmljenjem je verjetno škode mogoče zmanjšati le izjemoma, kadar z njim živali odtegnemo na manj občutljiva območja, sicer pa rabo tega ukrepa zaradi drugih negativnih učinkov v splošnem odsvetujemo.
Ključne besede:jelenjad, Cervus elaphus, lupljenje, smreka, Picea abies, poškodbe sestojev, dopolnilno krmljenje, Slovenija, okoljski dejavniki


Zbirka

To gradivo je del naslednjih zbirk del:
  1. Acta Silvae et Ligni

Nazaj