Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Pomladitvena ekologija drugotnih visokogorskih smrekovih gozdov v Jelendolu
Avtorji:ID Rozman, Elizabeta (Avtor)
ID Diaci, Jurij (Avtor)
Datoteke:.pdf PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (678,95 KB)
MD5: A8835EC84AB67682E3B3C7B3FAED9C16
PID: 20.500.12556/dirros/ac7e0365-109f-4b3e-9153-d371c80745b4
 
Jezik:Slovenski jezik
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:Logo SciVie - Gozdarski inštitut Slovenije
Povzetek:Pomlajevanje visokogorskih smrekovih gozdov v Jelendolu je oteženo zaradi spleta dejavnikov. Jeseni leta 2003 smo v veliki vrzeli, malih vrzelih in pod sklenjenim sestojem na mreži 5 x 5 m postavili skupaj 227 ploskvic velikosti 1,5 x 1,5 m z namenom ugotoviti splošne pomladitvene razmere in glavne zaviralne dejavnike pomlajevanja. Na ploskvicah smo zbrali podatke o ekološkihrazmerah (relief, lega, nagib, globina tal, sestava površja, direktnoin difuzno sončno sevanje), vrsti in pokrovnosti pritalne vegetacije ter vrstah, gostoti, višinah in priraščanju mladja. Asimetrija v osvetljenostije vidna tako v smeri N-S kot E-W. Glede na porazdelitev direktnein difuzne svetlobe smo ploskvice razdelili na štiri skupine. Smreka je dobro pomlajena (28.605 na ha), zlasti izrazit je rob velike vrzeli, vendargostota mladja ni značilno odvisna od svetlobe. Nasprotno pa pomanjkanjesvetlobe onemogoča nadaljnji razvoj v sestoju in v malih vrzelih. Rezultati so pokazali, da svetlobne razmere na 1.500 m n.v. niso edini dejavnik, ki vpliva na uspešnost pomlajevanja. Velik pomen imajo še zlasti lesni ostanki, medtem ko je vpliv zeliščne plasti (prevladujeta Festuca altissima All. in Calamagrostis arundinacea (L.) Roth.) in globine tal negativen. Največji problem je še vedno objedanje.
Ključne besede:visokogorski gozdovi, smrekovi gozdovi, pomlajevanje, ekološki dejavniki, sončno sevanje, vrzeli, Jeledol
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Leto izida:2008
Št. strani:str. [27]-38
Številčenje:Vol. 85
PID:20.500.12556/DiRROS-7693 Novo okno
UDK:630*23:630*46(497.4 Jelendol)(045)=163.6
ISSN pri članku:0351-3114
URN:URN:NBN:SI:doc-4PO2SD3V
COBISS.SI-ID:2283686 Novo okno
Datum objave v DiRROS:12.07.2017
Število ogledov:5190
Število prenosov:2142
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
ROZMAN, Elizabeta in DIACI, Jurij, 2008, Pomladitvena ekologija drugotnih visokogorskih smrekovih gozdov v Jelendolu. Zbornik gozdarstva in lesarstva. forest and wood science & technology [na spletu]. 2008. Vol. 85, p. 27–38. [Dostopano 1 april 2025]. Pridobljeno s: https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=7693
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Zbornik gozdarstva in lesarstva. forest and wood science & technology
Skrajšan naslov:Zb. gozd. lesar.
Založnik:Gozdarski inštitut Slovenije, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo
ISSN:0351-3114
COBISS.SI-ID:6206978 Novo okno

Sekundarni jezik

Jezik:Ni določen
Naslov:Natural regeneration ecology of a secondary altimontane spruce forests at Jelendol
Povzetek:Natural regeneration of altimontane spruce forests at Jelendol is retarded dueto many factors. In autumn 2003, gaps of different size and parts of the surrounding stand were covered with a 5 x 5 grid m to define sampling plots. Atotal of 227 plots with 1,5 x 1,5 m in size were installed to analyse generalregeneration conditions and inhibitors. The following ecological parameters were estimated on each plot: micro relief, inclination, soil depth,ground cover, direct and diffuse solar radiation. Woody regeneration (density, height, height increment) and ground vegetation were recorded at each plot. Considering that N-S and E-W radiation asymmetry was explicit, the distribution of direct and diffuse radiation was divided into four groups among the plots. Spruce regeneration (28.,605 per ha) was mainly found at the edge of the large gap, though total regeneration density and radiation were not correlated. However, in both the stand and the small gaps, the lack of radiation hindered further development. This study showed that light conditions were not the only factors affecting the regeneration success at an altitude of 1,500 m. The presence of woody debris was important, while the influence of the herb layer (predominant species were Festuca altissima All. and Calamagrostis arundinacea (L.) Roth.) and soil depth proved to be negative. The impact of browsing, however, remained the main problem.


Zbirka

To gradivo je del naslednjih zbirk del:
  1. Acta Silvae et Ligni

Nazaj