Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Plant diversity of selected Quercus robur L. and Quercus petraea (Matt.) Liebl. forests in Slovenia
Avtorji:ID Kutnar, Lado (Avtor)
Datoteke:.pdf PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,63 MB)
MD5: 4F37BDCCD49F6484CDFDCE705F5E9D20
PID: 20.500.12556/dirros/dcf80a03-c0b3-4e87-8ee9-a5799a1d399e
 
Jezik:Angleški jezik
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:Logo SciVie - Gozdarski inštitut Slovenije
Povzetek:In Slovenia, the plant species diversity on 225 research plots dominated by pedunculate oak (Quercus robur L.) and by sessile oak (Quercus petraea (Matt.) Liebl.) has been analysed. Plots of Q. robur are located in five, andplots of Q. petraea in four semi-natural managed forest complexes. In the tree layer, 28 species were found beside the dominant two oak species, with Carpinus betulus L., Picea abies (L.) Karst., Quercus cerris L. and Fagus sylvatica L. having significant shares of growing stock. Based on the understorey vegetation (shrub and herb layer, terricolous mosses), the Ddetrended Correspondence Analysis (DdCA) made a clear distinction between plots with dominant Q. robur and those with Q. petraea. The understorey vegetation also proved to be a valuable indicator of the site conditions and of forest management in the past. Based on ordination, lowland pedunculate oak forests of relatively long standing near to natural management have been separated from the pedunculate oak forests where spruce was favoured by the forest management, and from the man-made pedunculate oak stands on primary sites of Q. petraea. DCA clearly differentiated the sessile oak forests in warmer climate of Sub-Mediterranean region, and in warmer meso-sites of Pre-Pannonian region from other sessile oak forests. The main gradients of vegetation structure and of species diversity, as well main ecological gradients in different oak forests were obtained by ordination technique.
Ključne besede:floristic composition, vegetation structure, biodiversity, growing stock
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Leto izida:2006
Št. strani:str. 37-52
Številčenje:Vol. 79
PID:20.500.12556/DiRROS-7654 Novo okno
UDK:630*182.51
ISSN pri članku:0351-3114
URN:URN:NBN:SI:doc-F7F60EJ6
COBISS.SI-ID:1757094 Novo okno
Opomba:Povzetek v slov. in angl.;
Datum objave v DiRROS:12.07.2017
Število ogledov:4128
Število prenosov:1772
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Zbornik gozdarstva in lesarstva. forest and wood science & technology
Skrajšan naslov:Zb. gozd. lesar.
Založnik:Gozdarski inštitut Slovenije, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo
ISSN:0351-3114
COBISS.SI-ID:6206978 Novo okno

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Rastlinska vrstna diverziteta izbranih dobovih in gradnovih gozdov v Sloveniji
Povzetek:Na 225 raziskovalnih ploskvah v dobovih (Quercus robur L.) in gradnovih (Quercus petraea (Matt.) Liebl.) gozdovih smo analizirali rastlinsko vrstno pestrost. Dobove ploskve so postavljene v petih, gradnove pa v štirih gospodarjenih gozdnih kompleksih. V drevesni plasti preučevanih gozdnih ekosistemov se poleg dominantnih vrst hrasta pojavlja še 28 vrst, med katerimi so v lesni zalogi bolj zastopani beli gaber (Carpinus betulus L.), smreka (Picea abies (L.) Karst.), cer (Quercus cerris L.) in bukev (Fagus sylvatica L.). Ordinacija DCA (Detrended Correspondence Analysis) je samo na osnovi vrst v pritalnih plasteh vegetacije (grmovna in zeliščna plast, na tleh rastoči mahovi) jasno ločila ploskve s prevladujočim dobom od ploskev z gradnom. Vrste pritalnih plasti so dober indikator rastiščnih razmer kot tudi gospodarjenja z gozdovi v preteklosti. Nna tej osnovi je ordinacija ločila nižinske dobove gozdove z razmeroma sonaravnim gospodarjenjem v daljšem obdobju od dobovih gozdov, v katerih so v preteklosti pospeševali smreko, in od umetno zasnovanega dobovega gozda na primarnih rastiščih gradna. Analiza jeločila tudi gradnov gozd, ki uspeva v toplejšem podnebju v submediteranskem območju, in gradnov gozd na toplejših rastiščih v predpanonskem območju od preostalih dveh gradnovih gozdov. Ordinacija raziskovalnih ploskev dobro odseva razlike v floristični sestavi hrastovih gozdov, nakazuje gradiente pestrosti pritalnih plasti vegetacije in glavne ekološke gradiente.
Ključne besede:floristična sestava, struktura vegetacije, biodiverziteta, lesna zaloga, Quercus robur, Quercus petraea, DCA, Slovenia


Zbirka

To gradivo je del naslednjih zbirk del:
  1. Acta Silvae et Ligni

Nazaj